V Sloveniji je trenutno brez izbranega ginekologa več kot 230.000 žensk, starih 13 let ali več, so opozarjali strokovnjaki ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o ginekologiji. Kljub temu je Slovenija ena najvarnejših držav za rojevanje.
Razlog za to je, da ženske v Sloveniji ne potrebujejo posebne napotnice, da lahko obiščejo primarnega ginekologa, pravi specialistka ginekologije in porodništva mag. Mojca Grebenc, dr. med., iz ZD Ljubljana. Drugo področje, na katerem je Slovenija odlična, pa je po njenem mnenju pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki je v Sloveniji že desetletja uzakonjena. Poleg tega je Slovenija zelo uspešna tudi pri odkrivanju raka na materničnem vratu.
Borba za prosto mesto
“Termin izbrani ginekolog je včasih pomenil, da si je ženska lahko izbrala poljubnega ginekologa, danes pa je to postala borba za prosto mesto. Ženske so pogosto primorane, da si ginekologa izberejo v čisto drugem kraju ali celo na drugem koncu Slovenije,” je opozorila mag. Grebenčeva na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije. Za specializacijo iz ginekologije je sicer večje zanimanje, kot je razpisanih mest, ni pa potem zanimanja za zaposlitev na primarnem nivoju.
Po najbolj črnem scenariju bi lahko čez pet let zaradi upokojitev brez izbranega ginekologa ostalo še dodatnih 200.000 žensk.
Začasno zapiranje ambulant, ki lahko postane trajno
Po besedah predstojnika ginekološko-porodniškega oddelka v SB Celje mag. Jakoba Korena, dr. med., se pomanjkanje kadra kaže v začasnem zapiranju ambulant, ki bi lahko postalo trajno. “Obseg dela se je zmanjšal za od 10 do 20 odstotkov, in to zgolj zato, ker nimamo dovolj zdravnikov, da bi lahko pokrili vse ambulante,” je dejal. Zaradi razporejanja enega zdravnika na več delovišč hkrati delo poteka počasneje, saj le tako lahko zagotovijo ustrezno varnost in kakovost obravnave, je še dodal.
Želja po boljših pogojih dela in manj administrativnih obremenitvah
Ginekologinja Renata Završnik Mihič, dr. med., ki je koncesionarka v Mariboru, je na novinarski konferenci povedala, da ima trenutno v ambulanti opredeljenih kar 6.741 žensk. “Najbolj nas seveda pesti to, da so naše ženske glede na glavarinski količnik slabo ovrednotene in se ti glavarinski količniki že od leta 1993, ko so bili postavljeni in katerih metodologija ni znana, pravzaprav niso spreminjali,” je zatrdila.
Se je pa po navedbah Završnik Mihičeve močno spremenila starostna struktura žensk, ki potrebujejo ginekološke storitve. Po podatkih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tako letos pri ginekologih opredeljenih že več kot 314.000 žensk starih med 40 in 64 let, ki so delovno aktivne in skrbijo za svoje zdravje.
Sogovorniki vidijo rešitve v boljših pogojih dela z manj administrativnimi obremenitvami, kar bi prineslo tudi več časa za pacientke. Spremeniti bi bilo treba vrednotenje ginekoloških storitev, razpisati več specializacij in v javnem zdravstvenem sistemu zadržati kader.
