V Društvu Downov sindrom Slovenija ob današnjem dnevu opozarjajo, da imajo države podpisnice konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov dolžnost zagotoviti, da invalidni otroci in odrasli niso izključeni iz splošnega izobraževalnega sistema na podlagi invalidnosti in da imajo dostop do vključujočega, kakovostnega in brezplačnega primarnega in srednješolskega izobraževanja na enaki podlagi kot drugi. Hkrati imajo tudi pravico do vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Kljub velikemu obsegu mednarodne in evropske zakonodaje, ki podpira pravico vseh otrok in odraslih do vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, so po vsej Evropi v tem trenutku še težave, opozarjajo v društvu.
Downov sindrom ali trisomija 21 je najpogostejša kromosomska posebnost, ki jo je leta 1844 prvi opisal britanski zdravnik John Longdon Down. Kromosom 21 je v vsaki celici prisoten trikrat, kar upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj. Vzrok za takšno motnjo je največkrat naključen, tveganje pa se povečuje s starostjo staršev. V povprečju se rodi en otrok z Downovim sindromom na približno 800 do 1000 otrok.
Mednarodna nevladna organizacija DSI z letošnjim geslom Konec stereotipom poziva vse ljudi in organizacije po svetu, da naj pri svojem delovanju aktivno vključujejo osebe z Downowim sindromom in naj ne delajo in odločajo namesto njih. Pri tem poudarjajo, da imajo ljudje z Downovim sindromom pravico, da sodelujejo pri odločitvah, ki se jih tičejo na vseh področjih svojega življenja.
V tem duhu je neprofitna organizacija CoorDown posnela oglas z naslovom ‘Domnevaj, da zmorem, in morda tudi bom’, ki prikazuje, da so invalidi avtomatsko izključeni, ker družba domneva, da nečesa niso sposobni. Kampanjo je navdihnil govor italijanske aktivistke z Downovim sindromom Marte Sodano na konferenci Združenih narodov leta 2019. V svojem govoru je Sodano opisala, kako slabo poučevanje učencev s posebnimi potrebami ustvarja samouresničujočo se prerokbo: učitelji domnevajo, da se določene snovi ne morejo naučiti, zato jim predmeta sploh ne predstavijo. Ta koncept se širi tudi na druga področja, je opozoril Luca Lorenzini, soustanovitelj in izvršni kreativni direktor pri Small, kreativni agenciji, ki stoji za tem oglasom. “Gre tudi za samostojno življenje, pitje alkohola, seks, preklinjanje,” pravi. Prvi del oglasa tako prikazuje nekatere stereotipe, ki se držijo oseb z Downovim sindromom, v drugem delu pa so pokazali, da so te osebe sposobne vsega in še več, če jim je bila le dana priložnost.
Po 21 krajih po Sloveniji pripravljajo pohode z baloni
V Sloveniji se osebe z Downovim sindromom, starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z Downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija. Društvo deluje že od leta 2013, še prej pa je delovalo kot sekcija za Downov sindrom pri društvu Sožitje Ljubljana.
Predsednica društva Downov sindrom Valerija Bužan je od današnjem dnevu izpostavila, da je društvu uspelo pridobiti in urediti nove prostore v centru Ljubljane za zaposlitev oseb z Downovim sindromom. “Iščemo tudi možnosti različnih oblik bivanja s podporo za odrasle z Downovim sindromom. Pomembno nam je, da bodo v naših programih osebe z Downovim sindromom in njihove družine ter strokovni delavci pridobili uporabne informacije, pa tudi sklenili nova prijateljstva, kar daje programom še posebno vrednost,” je zapisala Bužan.
Društvo bo ob svetovnem dnevu Downovega sindroma pripravilo tudi nekaj dogodkov v Ljubljani in drugod po Sloveniji, na katere vabi vse, ki jih želijo podrobneje spoznati in podpreti. Na Prešernovem trgu v Ljubljani se bodo danes predstavljali na informativni stojnici, po 21 krajih po Sloveniji pa pripravljajo pohode z baloni, so sporočili.
