O raku dojk, dejavnikih tveganja, simptomih in zdravljenju smo že večkrat pisali, kar ni nič čudnega, če pogledamo letne podatke o novoodkritih primerih te bolezni. Z nacionalnim programom zgodnjega odkrivanja raka dojk se število obolelih ne niža, temveč raste. Zakaj?
Program, namenjen zdravim ženskam določenih starostnih skupin, pomaga pri odkrivanju novih malignih tvorb v začetnih stadijih bolezni. Rezultat tega ni le več novoodkritih primerov, temveč tudi boljše možnosti zdravljenja in ozdravitve. Koliko možnosti je, da osebe, ki jih prizadene ta huda bolezen, popolnoma ozdravijo, in od česa so odvisne? Navajamo dejstva, ki se v medijski, izobraževalni in zasebni sferi veliko redkeje pojavljajo, so pa nadvse pomembna.
Prognoza raka dojke je odvisna od številnih dejavnikov:
- stadija, v katerem smo bolezen odkrili,
- velikosti primarnega tumorja,
- števila zasevkov v pazdušnih bezgavkah,
- stanja hormonskih (estrogenskih, progesteronskih) receptorjev,
- histološke stopnje diferenciranosti tumorskih celic,
- molekularnih podtipov raka (stopnja izraženosti receptorja HER-2).
Stadij, v katerem raka dojk odkrijemo, je nadvse pomemben prognostični dejavnik te bolezni. Tu se tudi izkaže pomembnost odziva na vabilo za mamografijo, kajti če raka dojk odkrijemo v prvem stadiju, v katerem je lokaliziran v tkivu dojke, lahko zagotovimo stoodstotno petletno dobo preživetja. V nadaljnjih stadijih, ko se tumorji večajo in širijo v pazdušne bezgavke ali druge dele telesa, so možnosti preživetja mnogo manjše – v zadnjem stadiju le še 20-odstotne.
Stanje pazdušnih bezgavk je še eden izmed ključnih prognostičnih dejavnikov. Kolikor več zasevkov odkrijemo, toliko slabša je prognoza. Pri ženskah z do tremi zasevki znaša petletna doba preživetja 73 odstotkov, pri tistih s štirimi do dvanajstimi pa 45,7 odstotka. Če patološke tvorbe odkrijemo na več kot 13 limfnih vozlih, se preživetje zmanjša na 28 odstotkov.
Tudi čezmerno izražena beljakovina HER-2 slabša prognozo bolezni, saj je povezana z visoko histološko stopnjo in večjimi tumorji.
Genetsko preverjanje nagnjenosti k raku dojk
Eden izmed razlogov, zakaj raka dojk ni mogoče preprečiti, je genetika. Ocenjujemo, da je dednost vzrok za 5 do 10 odstotkov primerov te bolezni. Mutacije genov BRCA1 in BRCA2 povzročajo raka dojk pri približno 5 odstotkih žensk. Če so nosilci tega gena tudi njihovi sorodniki, znaša tveganje za razvoj te bolezni od 50 do 85 odstotkov. Te osebe spadajo v rizično skupino, ki ji priporočamo genetsko testiranje in odkrivanje specifičnih mutacij v genih BRCA1 in BRCA2 ter nagnjenosti k raku dojk. Če odkrijemo povečano nagnjenost k raku in redno spremljamo zdravstveno stanje osebe, bo prognoza bolezni, če ta res izbruhne, nedvomno boljša.
Literatura:
Evans, D. G. R., et al. 2013. Increased Rate of Phenocopies in All Age Groups in BRCA1/ BRCA2 Mutation Kindred, but Increased Prospective Breast Cancer Risk Is Confined to BRCA2 Mutation Carriers. American Association for Cancer Research.
Foto: Pexels, Pixabay
