Ženska je po svoji naravi usmerjena k izražanju globokih čustvenih vsebin. Njena sposobnost izživeti čustva jo vodijo v najvišjo možno izpolnitev sebe. Postati mati in čutiti materinstvo zagotovo prinese izziv tako na čustveni kot intelektualni ravni. Kljub svoji zahtevnosti, je materinstvo vir globokega zadovoljstva.
Upoštevajoč univerzalno stališče, da je biti ženska, ki usklajuje dom, družino, službo, kariero in še popoln lastni videz, izjemno naporno. Zato marsikatera ženska že vnaprej obupa in se odloči, da se tega ne gre.
Lahko pa poskušamo združiti vse te ženske vloge z veliko mero razumevanja in sprejemanja težav, ki se ženski ob tem pojavljajo. Verjeti, da to zmore, lahko iščemo le v iskrenih in pogumnih odnosih. Te je v življenju moč doseči, a treba je omeniti še eno močno omejitev.
Na ženskem strahu temelječa družba vsakodnevno podtalno vsiljuje vrednote in ideale. Ponuja poglede, v katere je treba verjeti. Predpisuje, kako se je treba vesti ter kaj je nujno imeti, da je ženska v družbi sprejeta. Tem idealom mnoge ženske nehote in nevede podlegajo.
To je tisto, kar jim jemlje energijo, svobodo ter duševno neodvisnost. Ker zadeva pretežno žensko populacijo, zlahka rečemo, da je táko družbeno vedenje celo diskriminatorno in manipulativno. Marsikateri ženski oteži ali celo prepreči svobodno doživljanje ženskosti v različnih obdobjih njenega življenja.
Če razmišljamo s predpostavko, da je mogoče in hkrati igrivo, zabavno ter lepo združiti ženski vidik z materinstvom, kariero in domom, potem pravzaprav to ni tako zelo zapleteno. Kar seveda ne pomeni, da je preprosto. Saj nobena stvar v življenju, za katero se odločimo, ni preprosta, kot recimo študij, začetek službe, različni uspehi itn., a se zanjo potrudimo.
Za vse izzive potrebujemo pogum
Sokrat razmišlja o pogumu kot o neki vrsti vzdržljivosti in pristni pogum poveže z zdravo razumskostjo. Nasprotje temu poimenuje blaznost. Temu bi danes z lahkoto rekli kaos ali nestik s sabo. Če se temu pridružita še strah ter negotovost, potem se največkrat ne bomo niti odločili početi kaj več od tega, kar je nujno in najbolj sprejemljivo.
Če slednje razširimo s predpostavko, da smo ljudje v osnovi odnosna bitja, kar pomeni, da v odnosih iščemo podporo, navdih in varnost, je za nas pomembno, kakšne odnose imamo. Iz odnosov namreč črpamo moč in pogum za naprej. Seveda je mogoče samouresničevanje tudi v odnosih, ki niso zadovoljivi in srečni, vendar veliko težje in na dolgi rok preveč tvegano za zdravje ter dobro počutje.
Ženske smo žrtve lastnih strahov
Ženske imamo na področju strahov veliko težav. Strah nas je staranja, spreminjanja, izgub, neuspehov, prilagajanja novim ciklom, da ne bomo (več) dovolj dobre, sprejete in še in še. Pod vplivom mnogih strahov smo lahek plen nadzora in manipulacije.
Na vsakem koraku smo priča navodilom, kako priti do privlačnega in popolnega videza, kako biti v trendu, mladostne, kako prelisičiti staranje idr. Mar ne bi bilo pametneje, da bi se več govorilo o tem, kako se soočiti na primer s staranjem, tako da bi ženske lahko predelale veliko svojih ovir in vzorcev ter zaživele popolnoma drugače?
Zakonitosti življenja in življenjskih ciklov ne moremo zaobiti. Če si zgolj operiramo gube, smo začasno popravili le zunanjost. Vse kar je pod površjem, vsi občutki, posameznikovo drugačno dojemanje, pa ostaja enako in nespremenjeno.
Podleganje idealom, ki nikoli nimajo realne osnove, ženski onemogoča soočenje s stiskami in strahovi ter sprejemanje le-teh.
V sodobnem času je za žensko največji izziv ostati s stiku s sabo in ne podlegati marketingu ter družbenim normam, ki veljajo določen čas. Pri tem pa niti ne preverimo ali so logične in kam peljejo. Razmišljanje in zdravo pogovarjanje nam pomagata ustvarjati mnenja, ki so nam v pomoč tudi takrat, ko smo v krizi.
Ženske, ostanite zunaj množičnih pritiskov
Za žensko je poseben izziv ostati zunaj množičnih pritiskov na njene šibke točke. Vsaka ženska ima v sebi moč, da prepozna, katero hrepenenje, hotenje in pričakovanje jo pripelje do množične evforije po določenem izdelku, mnenju, vedenju. Naj razišče, zakaj se v njej vzpostavi ta šibkost, ki ji onemogoča upor proti vsiljevanjem.
Uresničevati se in izpolnjevati v prav vseh vlogah v življenju je za ženske nekaj najbolj naravnega. Misleč, da je to težko in nemogoče, je mit, ki ga je treba preseči. Kakovostni partnerski odnosi, sočuten stik z otroki, iskrenost na delovnem mestu in odsotnost prikritih opazk ter opravljanj so podlaga, da to lahko dosežemo.
Ženske imamo posebno moč prefinjenega čustvovanja, ki ga zmoremo podkrepimo še z razumom, kar nam da posebno privlačnost. Skrb za telo prinese energijo. Posvečanje pozornosti svojim mislim in preseganje škodljivih vzorcev pa moč in vero v to, da se odnosi ne zrušijo ob najmanjšem nestrinjanju in trenutnem nezadovoljstvu. Kot vse stvari v življenju tudi odnosi delujejo po načinu krivulje, torej z doživljanjem pozitivnih in negativnih čutenj.
Če si ženska pusti živeti po navodilih in pričakovanjih drugih, je njena naloga res težka. Lahko pa si dovoli več in živi res pristno ne glede na to, ali bodo drugi to sprejeli ali ne. Temu se reče pogum. Menim, da je ženska lepa, če je zahtevna in ve, kaj hoče. To ji da poseben čar. Še posebej je lepo, ko svojo pristnost uresničuje prek različnih odnosov, ki jih ima z vsem okrog sebe. Verjemite, ob tem nobena stvar, ki si jo ženska zada ali si je želi, ni nemogoča!
Lidija Bašič Jančar, terapevtka zakonske in družinske terapije
Lidija Bašič Jančar je zakonska in družinska terapevtka, ki deluje v okviru Študijsko-raziskovalnega centra za družino in je vodja sekundarne lokacije v Domžalah.
Njeno področje delovanja so partnerski odnosi in starševstvo. Je doktorska kandidatka Univerze v Ljubljani, njeno raziskovalno področje je vztrajanje v dolgotrajnih partnerskih odnosih in je avtorica številnih člankov na temo odnosov. Več o avtorici si lahko pogledate na: lidijabjancar.com
