Altruizem, ko dobro počutje drugih postavimo pred svojega, ne da bi karkoli pričakovali v zameno, stimulira možganski sistem za nagrajevanje, zaradi katerih občutimo ugodje, kažejo raziskave. Prostovoljstvo naj bi denimo zmanjšalo stres in izboljšalo simptome depresije, kaže ena raziskava.
Kot poroča CNN, to še ni vse.
Dobrodelnost naj bi tudi zmanjšala tveganje za kognitivni upad in celo pripomogla k daljšemu življenju. Raziskovalci sklepajo, da prijaznost oziroma prijazna dejanja okrepijo občutek skupnosti in pripadnosti, to pa pomembno prispeva k bolj zdravemu in daljšemu življenju.
Nižji krvni tlak
Glede na podatke raziskave, naj bi darovanje oziroma ‘prosocialno trošenje’ zniževalo krvni tlak. Za potrebe raziskave so osebe s hipertenzijo (povišan krvni tlak) razdelili v dve skupini: v eni so morale osebe v vrednosti 40 dolarjev kupiti nekaj zase, v drugi pa so morali znesek v isti vrednosti nameniti drugim. Izkazalo se je, da so imele po šestih tednih osebe, ki so denar namenile drugim, nižji krvni tlak. Korist pri znižanju krvnega tlaka je bila celo primerljiva z učinki diete in telesne aktivnosti.
Zmanjšanje bolečine
Altruistična dejanja morda celo zmanjšajo bolečino. Japonska raziskava je pokazala, da so bile osebe, ki so darovale denar sirotam, manj občutljive na bolečino, kot tiste, ki niso želele darovati. Dodatno, bolj kot osebe mislile, da bo njihova donacija pomembno pomagala, manj bolečine so čutili. Kako je to mogoče? Kot so ugotavljali raziskovalci, se deli možganov, ki se odzivajo na bolečinske dražljaje, ob dejanju prijaznosti izklopijo.
Sreča
Raziskovalci iz Velike Britanije so ugotovili, da prijaznost poveča občutek sreče že v treh dneh. Za potrebe raziskave so udeležence razdelili v tri skupine: v prvi so udeleženci vsak dan naredili nekaj prijaznega; v drugi so udeleženci preizkušali nove stvari; v tretji pa niso počeli nič posebnega. Udeleženci v skupinah, kjer so izvajali prijazna dejanja ali preizkušali nove stvari, so poročali izrazitem povečanju sreče.
Kreativnost pri izvajanju prijaznih dejanj – da se ne ‘le’ ponavlja isto prijazno dejanje – je povezano še z večjim občutenjem sreče, in to ne glede na to ali je prijazno dejanje anonimno, spontano, načrtovano ali preprosto, kot sta kompliment in pridržati vrata nekomu.
Pri prijaznih dejanjih pa ne pozabite biti tudi prijazni do sebe.
