“Mladostnik nikoli ali pa težko sprejema pohvale, se zapira vase, se odmika od vrstnikov ali pa je v njihovi družbi zelo zadržan, previden, pogosto izraža nezadovoljstvo s svojim videzom, je tesnoben, se odpoveduje hrani, goji pretirano pozornost z videzom ali pa svoj videz zanemarja,” našteje nekatere znake, da ima otrok težave s samopodobo, zakonska in družinska terapevtka asist. Polona Greif, z Univerze Sigmunda Freuda Ljubljana. Z njo smo se pogovarjali o tem, kaj lahko naredijo starši, da v poplavi obdelanih fotografij, ki zakrivajo nepravilnosti, ki jih imamo vsi ljudje, pomagamo zgraditi zdravo samopodobo.
Kot še dodaja sogovornica, o nizki samopodobi lahko govorimo tudi pri mladostnikih, ki svoj videz oblikujejo na način, ki izrazito odstopa od večine vrstnikov, s čimer želijo zavestno ali nezavedno opozarjati nase (lasje obarvani z nenavadnimi barvami, močan pircing, temačno ličenje ipd) ali ko mladostnik s pretiranim izkazovanjem sebe (npr. predrznim vedenjem) skuša pokazati samozavest. Lahko pa se mladostnikova nizka samopodoba skrije tudi v vedenje, ki je sicer družbeno zaželeno – v izrazito pridnost, ustrežljivost, sledljivost drugim, prilagodljivost ipd.
Kako na samopodobo odraščajočih najstnikov vplivajo lepotno obdelane podobe, s katerimi so obdani z vseh strani?
Mladostniki so danes obdani s številnimi mediji in družbenimi omrežji, preko njih pa po večini s podobami, ki so dodelane v neko popolnost, idealnost. Prav v oblikovanju lastne podobe pa je mladostnik zelo ranljivo bitje, izrazito dojemljiv in odziven na okolico – vrstnike, odrasle, medije … Za oblikovanje pozitivne podobe o sebi je pomembno, da se zavedaš in sprejemaš tako svoje pozitivne plati, sposobnosti, talente, kakor tudi šibkosti.
Objavljanje obdelanih fotografij je nenaravna predstavitev sebe, mladostnikova pozornost je takrat pretirano usmerjena v to, kaj vse na njem ni v redu. S tem pa so neprenehoma v skrbeh ali so dovolj lepi, občudovani.
Za mladostnika je sicer normalno, da se primerja z vrstniki in drugimi osebami in da so njegovi možgani večkrat pozorni na to. A če je te pozornosti preveč, je to za mladostnika obremenjujoče. To jih prikrajša za sproščenost, spontanost, pravo mladostniško igrivost in za odnose, katerih srčika je veselje in ne idealnost, zaskrbljenost. Zato je naporno tudi spremljanje idealnih podob v medijih. Navzven pri mladostnikih sicer vidimo zanimanje za te podobe, spremljanje raznih vplivnežev ipd., a v globini njihovega čustvovanja in razmišljanja to prinaša velik pritisk po doseganju idealnih podob, čustven napor v iskanju lastne vrednosti, še posebej na udaru pa je sprejemanju svojega telesa, saj je prav telo najbolj izpostavljeno.
Številne študije kažejo, da izpostavljenost obdelanim fotografijam, podobam prinaša več motenj prehranjevanja in drugih duševnih težav.
Kaj lahko naredijo starši, da pomagajo svojim odraščajočim otrokom do pozitivne samopodobe v teh razmerah?
Mladostnikova podoba o sebi je najmočneje povezana s tem kako mladostnika doživljajo njegovi starši (in to vse od rojstva naprej) in kako mu to pokažejo, izrazijo. Starša lahko pri sebi oziroma z medsebojno pomočjo razmislita kaj je tisto, kar občudujeta in cenita pri svojem otroku in kako mu to pokažeta, kako mu pomagata odkrivati njegove talente in jih razvijati ter kako mu pomagata se soočati s šibkimi področji. Bodite pozorni koliko je v enem dnevu pohval, izrazov navdušenja in pozornosti, koliko pa je kritik, opozoril, negodovanja.
Priložnosti, da se mladostnik potrjuje v svojih spretnostih, so zelo različne – v treniranju športa, osvajanju šolske snovi, nastopanju, v različnih ustvarjalnih aktivnostih doma, še posebej pa v ustvarjalnosti skupaj z vrstniki. Pred nami so prazniki in prepričana sem, da vaš mladostnik skupaj s prijatelji lahko ustvari veliko lepih stvari in morda združena mladostniška moč naredi kaj lepega tudi za sosesko, starejše, osamljene …
Pomembna dimenzija je tudi kako starši doživljajo sami sebe, koliko so starši zadovoljni sami s seboj in kakšen odnos imajo do svojih šibkosti – ob tem se bodo otroci učili kakšen odnos imeti do sebe. K te mu pa moramo dodati še kako si naklonjenost, ponos, cenjenje izkazujeta starša med seboj. Ob očetu, ki svojo ženo kritizira, zanjo uporablja nespoštljive ali grobe besede, bo trpela tudi samopodoba njegove hčere.
Kako naj starši prepoznajo, kdaj otrok potrebuje pomoč, ker ima težave s samopodobo? Do neke mere je verjetno to stvar odraščanja, ampak kdaj nam naj ‘zvonijo alarmi’?
Starši imajo vedno na voljo opazovanje svojega mladostnika, pogovor z njim – in to ne samo neposredno o samopodobi, ampak o številnih drugih temah, preko katerih bodo spoznavali mladostnikov način razmišljanja, doživljanja in čustvovanja. Potem pa seveda tudi pogovor neposredno o sami stiski oziroma o tem, kar so starši opazili pri svojem otroku. Prej ko opazijo, bolje je. Opazijo pa, če skušajo mladostnika začutiti in najti način, kako se mu približati, da mu ne bodo odveč, da ne bodo izpadli čudaški ali polni kontrole.
Kadar se starši znajdejo pred ‘zaprtimi vrati’, ko jih mladostnik ne spusti blizu in ob njih ne zmore pokazati stiske, je smiselno, da skupaj poiščejo strokovno pomoč.
Mladostnikova stiska je za starše tudi priložnost, da se ob svojih otrocih učijo izražati čustva in to na miren, spoštljiv način, ter raziskovati svoje potrebe in želje, s tem pa graditi senzibilnost za spoznavanje potreb in hrepenenj svoji otrok. Če zmore starš svoje doživljanje in razmišljanje ubesedit umirjeno, bo lahko tudi mladostnik ob njem postopoma uravnav oz. reguliral svoje notranje čustveno stanje. Če pa starš tega ne zmore, ne gre pričakovati, da bo to zmogel mladostnik sam, saj njegovi možgani (za razliko od odraslih) še niso dozoreli do te mere, da bi zmogel sam dobro uravnavat svoja čustva in način, kako jih pokaže. V tem primeru je bolje, da starši najprej poiščejo pomoč zase, kjer bodo okrepili svoje veščine, s katerimi se bodo lahko približali mladostniku.
Mladim v stiskah prisluhnejo na Joongli
Ekipa Joongle se v sklopu “čustvenih četrtkov” na Instagramu z mladimi pogovarja o čustvih in njihovem počutju. Ker so iz njihovih anonimnih odgovorov zaznali velike stiske, so se pridružili Unicefu in projektu Kako se počutiš? Z namenom opolnomočiti mladostnike, so posneli sklop videov, v katerih terapevtka asist. Polona Greif mladim svetuje, kako se učinkovito spopadati z najpogostejšimi.
Joonglaa je s skupaj več kot 115 tisoč naročniki največji slovenski kanal za mlade, ki GenZ zabava in nagovarja preko youtba, instagrama in tiktoka.
