V novi raziskavi, ki jo je vodil prof. Yves Desjardins iz Fakultete za kmetijstvo in živilstvo Univerze Laval (Kanada), so polifenoli in oligosaharidi v izvlečku brusnic v črevesju spodbudili rod bifidobakterij.
“Rast bifidobakterij spodbuja predvsem uživanje nekaterih vlaknin. V tokratni raziskavi pa smo enak učinek opazili po kratkotrajnem uživanju izvlečka brusnic, pri čemer je bil odmerek 20-krat nižji,”
je izsledke raziskave komentiral postdoktorski študent Jacob Lessard-Lord, iz inštituta INAF (Institute of Nutrition and Functional Foods).
Slaba črevesna pregrada povzroča več kroničnih bolezni
Avtorji raziskave navajajo, da izvlečki brusnic spodbujajo tudi črevesno bakterijo Akkermansia muciniphila, ki ima pomembno vlogo v črevesni sluznici, denimo, pomaga zmanjševati vnetja in krepi črevesno pregrado. Poudarjajo, da je to še posebej pomembno pri preprečevanju škodljivih posledic zahodnega načina prehranjevanja.
“Tako prehranjevanje spreminja mikrobioto, povzroča vnetje sluznice in ogroža celovitost črevesne pregrade, ki je ključna pri zaščiti telesa pred bakterijami, ki so prisotne v črevesju. Čez spremenjeno črevesno pregrado namreč lahko začnejo prehajati lipopolisaharidi (LPS), ki izvirajo iz črevesne mikrobiote, kar je znano kot presnovna endotoksemija, to pa prispeva k nastanku in napredovanju vnetja in presnovnih bolezni,” pojasnjuje prof. Desjardins.
Stalno vnetje, ki je posledica prisotnosti lipopolisaharidov v telesu, povzroča več kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo in boleznimi srca in ožilja. Spodbujanje rasti bifidobakterij in seva Akkermansia muciniphila pa obnavlja mikrobioto, vzpostavlja protivnetno okolje v črevesju in krepi črevesno pregrado, so zapisali avtorji raziskave v sporočilu za javnost.
Protimikrobno in prebiotično delovanje
V raziskavi je sodelovalo 39 odraslih udeležencev, ki so dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer) štiri dni zaužili izvleček brusnic, skupno enakovreden 60 gramom svežih brusnic. Preden so začeli uživati ekstrakt brusnic in po štirih dneh so jim odvzeli vzorce plazme, urina in blata.
Kljub temu, da so udeleženci izvleček brusnic uživali tako kratek čas, je analiza vzorcev pokazala pozitivno spremembo v fekalni mikrobiotiki z močnim bifidogenim učinkom – ta učinek je običajno posledica dodajanja prebiotičnih vlaknin. Pri udeležencih so opazili povečanje števila dveh sevov bifidobakterij (B. adolescentis in B. longum).
Vpliv na sev Akkermansia muciniphila pa je bil v tokratni raziskavi omejen le na posameznike, ki so imeli to bakterijo v svoji mikrobioti že pred dajanjem izvlečka brusnice. Avtorji razlagajo, da je to lahko posledica več dejavnikov: ena je kratek čas dodajanja izvlečka brusnice. Kot pravijo, gre za zahteven sev, kar se tiče njegove rasti, in bi bile morda spremembe vidne ob dolgotrajnejšem dodajanju izvlečka.
V predhodno opravljenih raziskavah, ki so jih opravili na miših, so ta sev uspešno stimulirali po osem do devet tednih dodajanja izvlečka brusnic. Poleg tega, vzorci blata pri tem sevu niso najprimernejši, saj nahaja predvsem v sluznici črevesja. Natančnejšo oceno, kaj se dogaja s tem sevom bi tako dobili z biopsijo, ki pa je zelo invaziven in drag postopek.
Glede na podatke raziskave, kombinacija polifenolov in oligosaharidov v izvlečku brusnice ugodno modulira črevesje s protimikrobnim in prebiotičnim delovanjem.
Čeprav je dodajanje izvlečka brusnice pri večini udeležencev povzročil bifidogeno aktivnost, so bila pri nekaterih udeležencih opažena odstopanja. Avtorji raziskave zato pozivajo, da je v nadaljnjih raziskavah treba oceniti učinkovitost na večji populaciji in učinkovitost dolgrotrajnejšega dodajanja.
O posameznih živilih, njihovi vrednosti in kombinacijah se lahko posvetujete na forumu Prehrana in varnost živil. Na forumu lahko preberete tudi o temah: priprava živil, rok trajanja, diete, posebni prehranski režimi, pogrevanje hrane, kako pravilno shranjevati živila in še mnogo več.
Vira:
