O pomenu cepljenja smo se pogovarjali z doc. dr. Nino Grasselli Kmet, dr. med., ki je specialistka infektologije in intenzivne medicine. Zaposlena je na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer dela na oddelku za intenzivno zdravljenje: »Cepljenje si v zgodovini medicine zagotovo zasluži častno mesto in predstavlja enega največjih dosežkov znanosti, kot najučinkovitejši biološki ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. Cepljenje je ogromno prispevalo k javnemu zdravju, kar pa je žal marsikdo do danes že pozabil. Glavni cilji cepljenja so zaščita posameznika pred nalezljivimi boleznimi, eliminacija določene bolezni v ožjem geografskem področju ali skupini ter eradikacija – izkoreninjenje. Kljub temu, da je cepljenje na voljo praktično povsod po svetu, ocene kažejo, da so bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, še vedno odgovorne za približno četrtino vseh smrti med otroki, mlajšimi od pet let, s cepljenjem pa bi bilo mogoče preprečiti tudi marsikatero smrt v odrasli dobi.«
Za začetnika cepljenja velja Edward Jenner, ki je že leta 1796 dokazal, da vbrizganje vsebine mehurčka kravjih osepnic zaščiti pred okužbo s črnimi kozami. V Sloveniji smo proti črnim kozam pričeli cepiti že okoli leta 1800. V dvajsetem stoletju se je na svetovni ravni pričelo cepiti proti večini otroških bolezni, ki so danes del obveznega cepilnega programa in posledično je smrtnost otrok na svetovnem nivoju drastično upadla.
V obdobju epidemije COVID-19 smo dobili prva cepiva na osnovi mRNA tehnologije, za odkritje katerih sta Katalin Karikó and Drew Weissman leta 2023 prejela tudi Nobelovo nagrado za medicino. To je izjemen dosežek. mRNA cepiva so postala splošno znana ob izbruhu epidemije COVID-19, čeprav so znanstvene raziskave potekale že 60 let, klinične raziskave teh cepiv pa so pred covidom-19 potekale že 15 let.
Dr. Grasselli Kmet, kaj smatrate so dosežki cepljenja in katere so tiste bolezni, ki so zaradi cepljenj izginila in se dandanes z njimi skorajda ne srečujemo več?
Nekatere bolezni so še pred nekaj desetletji terjale mnogo človeških življenj, a se danes zaradi učinkov cepljenja z njimi praktično ne srečamo več. Največji dosežek je zagotovo izkoreninjenje črnih koz, ki so še v 20. stoletju zahtevale 300-500 milijonov smrti. Zaščita s cepljenjem je izjemno učinkovita. Ne smemo pozabiti, da so na primer ošpice v zadnjih 150 letih terjale okoli 200 milijonov smrti, s cepljenjem pa smo okoli 23 milijonov smrti preprečili. Zaradi učinkovitosti cepiva se s tetanusom v razvitem svetu srečujemo izjemno redko, neonatalnega tetanusa pa v razvitem svetu ni več. Leta 2016 smo žal po 22 letih imeli v Sloveniji primer tetanusa pri necepljenem otroku v starostni skupini 5 do 9 let. Zadnji primer rdečk smo v Sloveniji zabeležili pred 16 leti. Lep primer iz našega okolja je tudi uspešnost cepljenja proti hepatitisu B. Po uvedbi obveznega cepljenja in drugih metod preprečevanja (testiranje nosečnic) proti hepatitisu B leta 1997, pri nas ni več primerov kroničnega hepatitisa B med otroci slovenskega porekla, rojenimi v Sloveniji.
Za vsa preprečevanja bolezni s cepljenjem velja, da so stroški cepljenja neprimerljivo nižji, kot pa stroški zdravljenja, ki nastanejo ob potrebi po bolnišničnem zdravljenju. Cepiva spadajo med cenejša zdravila. Naj ponazorim – cena dveh odmerkov cepiva, ki ščiti proti ošpicam mumpsu in rdečkam znaša trenutno v Sloveniji 42 evrov, kar zagotavlja pri 96 % doživljenjsko zaščito. Če pa oseba zboli, so stroški odvisni od teže bolezni. Pri blagi obliki stroški nastanejo iz naslova bolniškega staleža. Za predstavo – v letu 2021 so bolniški staleži, nastali iz vseh razlogov, znašali 500 milijard evrov. Stroški seveda narastejo z morebitno potrebo po hospitalizaciji. Dan hospitalnega zdravljenja za otroka ali odraslega na navadnem oddelku znaša 200 evrov, dan zdravljenja v intenzivni terapiji pa 2.500 evrov. Tudi raziskave iz tujine kažejo, da so stroški zdravljenja bolezni, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem, neprimerljivo višji od stroškov cepljenja. Primer: v letu 2015 so zdravstveni stroški zaradi bolezni, ki jih lahko preprečimo z cepljenjem, v ZDA znašali skoraj 9 milijard dolarjev. Necepljene osebe so bile odgovorne za 80% te vsote.
Na voljo so različna cepiva za vsa življenjska obdobja. Katera so dostopna v Sloveniji?
V prvi polovici 20. stoletja je bilo precej več pozornosti namenjene otroški populaciji, saj je breme nalezljivih bolezni najbolj prizadelo prav otroke, v zadnjih letih pa se vedno bolj zavedamo pomena cepljenja odraslih in oseb z okrnjenim imunskim sistemom. Zaradi staranja prebivalstva in vedno večjega števila imunsko oslabljenih oseb, postaja slaba precepljenost odrasle populacije vedno večji izziv. Cepiva za odrasle so pogosto plačljiva, kar je dodaten razlog, da se odrasli za cepljenje ne odločajo. Nedavna pandemija COVID-19 je bila zagotovo ena največjih zdravstvenih kriz v zadnjem stoletju. Ukrepi in omejitve, ki so jih sprejele države, da bi zamejile izbruh bolezni, so močno vplivale na vse ravni zdravstva, med drugim tudi na dostopnost osnovnih zdravstvenih storitev, vključno s cepljenjem.
Po pandemiji opažamo upad precepljenosti otrok. V letu 2022 je bila precepljenost otrok poti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Haemophilus influenzae tipa b (Hib) in hepatitisu B le 89,2 %, kar je 6 % manj kot leta 2020. Že nekaj let opažamo tudi slabšo precepljenost s cepivom OMR, katero ščiti proti okužbi z ošpicami. Ta je trenutno približno 89%, kar ne zagotavlja kolektivne imunosti. Za le-to je potrebna vsaj 95 % precepljenost. Kako nevarno je zavračanje cepljenja kaže nedavni primer iz naše bližnje Italije, kjer so leta 2017 in 2018, zaradi slabe precepljenosti prebivalstva, beležili izbruh ošpic. Poročali so o več kot .7000 primerih, med katerimi je bilo 90% necepljenih posameznikov, skoraj polovica okuženih pa je potrebovala bolnišnično zdravljenje.
Nikakor ne morem, da ne bi omenila geopolitične situacije v Evropi in svetu ter vse večjega tveganja za pojav nalezljivih bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Z masivnimi migracijami prebivalstva (npr. tudi iz Ukrajine) je verjetnost vnosa določenih bolezni večja. Že pred začetkom vojne v Ukrajini je bila ta ena izmed držav z najnižjo stopnjo splošne precepljenosti v Evropi.
Proti katerim boleznim priporočate cepljenje v odrasli dobi, katera od teh cepiv so na voljo tudi v cepilnem centru UKC LJ?
V odrasli dobi prihaja v poštev kar nekaj cepljenj. Sezonsko se priporoča cepljenje proti gripi, tudi cepljenje proti COVID-19 v skladu z veljavnimi priporočili NIJZ. Na voljo je tudi cepljenje proti herpes zostru. Do cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu so na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja upravičeni enoletni otroci in osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let.
Absolutno je priporočljivo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Zadnji dve leti je možno brezplačno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam z enim odmerkom cepiva. Posebej so do brezplačnega cepljenja upravičeni kronični bolniki in starostniki.
Glede na trenutno epidemiološko situacijo je vsekakor enkrat v odrasli dobi priporočljivo tudi poživitveno cepljenje proti oslovskemu kašlju s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Cepljenje je priporočljivo predvsem za nosečnice z namenom preprečevanja okužbe pri novorojenčkih in majhnih dojenčkih. Letošnjo jesen bo tudi v Sloveniji na voljo cepivo proti RSV okužbi, ki bo namenjeno nosečnicam za zaščito njihovih novorojencev ter osebam, starejšim od 60 let s pridruženimi kroničnimi boleznimi.
Tudi v odrasli dobi je za necepljene priporočljivo cepljenje proti hepatitisu A in B.
Posebej opozorimo tudi na cepljenje proti humanim papilomavirusom (HPV), ki je brezplačno na voljo vsem dekletom do dopolnjenega 26.leta starosti, ter vsem fantom v 6., 7. in 8. razredu ter letos na novo tudi vsem dijakom v 1. in 3. letniku srednje šole. Za nov programu cepljenja je NIJZ predlagal tudi brezplačno cepljenje za vse fante do dopolnjenega 26.leta starosti. Za vse ostale je možno tudi samoplačniško cepljenje.
Seveda ne smemo pozabiti na cepljenje proti meningokoknim okužbam, za določene skupine tudi proti virusu opičjih koz, potnikom v trope tudi proti tifusu, otroški paralizi.
Vsa od navedenih cepiv so na voljo tudi v Cepilnem centru UKC Ljubljana, kjer cepljenje poteka vsak torek in četrtek, med 12:00 in 15:00. Za cepljenje se lahko naročite na e-naslov: [email protected].
Kakšen pomen pripisujete boljšemu dostopu do cepljenja, tudi v UKC Ljubljana?
V Cepilnem centru UKC Ljubljana cepimo zaposlene, naše bolnike ter tudi vse zunanje osebe. Visoka stopnja precepljenosti zdravstvenih delavcev je eden izmed kazalnikov visoke kakovosti zdravstvene ustanove, zdravstveni delavci pa smo v primerjavi s splošnim odraslim prebivalstvom izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo z nekaterimi povzročitelji: gripa, pnevmokokne okužbe, hepatitis B,… Tukaj morda omenim gripo, zaradi narave dela. Raziskave so pokazale, da se med izbruhom gripe v zdravstvenih ustanovah več kot polovica zdravstvenih delavcev, ki skrbi za bolnike z gripo, lahko okuži z virusom. Zdravstveni delavci lahko prenesemo gripo na bolnike, pri katerih lahko nastanejo zapleti, ki lahko ogrozijo njihovo življenje. Za velik delež bolnikov, ki se zdravijo in obravnavajo v UKC Ljubljana cepljenje predstavlja del standardne oskrbe. Sem spadajo praktično vsi imunsko oslabljeni bolniki ter kronični bolniki, predvsem pljučni, ledvični, nevrološki, kardiološki in bolniki z boleznimi jeter, pri katerih lahko povzročijo zgoraj omenjene bolezni hkrati povzročijo tudi huda poslabšanja osnovnih boleznih, ki so nato lahko vzrok za sprejem v bolnišnico.
V Cepilnem centru UKC Ljubljana se zavedamo pomena čim boljše dostopnosti cepljenja za vse ljudi, tako nudimo možnost cepljenja tudi vsem zainteresiranim »zunanjim« osebam, starejšim od 12 let, da se lahko cepijo bodisi na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja (v kolikor spadajo v skupino, za katero je cepljenje financirano) ali pa samoplačniško.
