Letne počitnice so čas, ko se manjši otroci predajo predvsem igram, ki vključujejo telesno dejavnost, medtem ko starejši iščejo tudi druge oblike zabave. Ne glede na starost je igranje manj povezano z miselno dejavnostjo kot branje. Zakaj vse več otrok in mladostnikov pozablja na pomen branja? Za pomanjkanje ljubezni do knjig je odgovornih več dejavnikov.
Kriza branja
Eden izmed razlogov za pojav krize branja pri otrocih in mladostnikih je, da se knjige in branje povezujejo samo s šolskimi obveznostmi, teh pa med počitnicami ni. Drugi razlogi koreninijo v prešibki motivaciji otroka s strani staršev, šole pa tudi krajevne knjižnice. Knjižnica ima vrsto možnosti in priložnosti, da otrokom približa svet knjig – med njimi so tudi šolske počitnice ter različne oblike druženja otrok s knjigo na sodoben in privlačen način. Otrok tako spozna, da branje ni nujno povezano samo s poukom in učenjem. Na voljo so številne knjige, primerne za vsako starost otroka, ki združujejo zabavo in vzgojno-izobraževalne prvine ter popestrijo otrokov prosti čas. Četudi otrokom ni vedno do branja, zlasti v šoli ali na univerzi, kjer so primorani brati knjige, ki jih ne zanimajo, jim je na voljo literatura, idealna za vsakogar od njih. Izkoristite priložnost in jo poiščite, naj postane eden od načinov preživljanja prostega časa ne glede na to, ali preživljate počitnice doma, na morju ali v gorah.
Beri mi
Starši imajo pomembno vlogo pri spodbujanju otroka k branju ter pri razvoju njegove radovednosti in zanimanja za branje vse od otrokovih najzgodnejših let. Ko otrok še ne more brati sam, je dovolj, da posluša. S poslušanjem in branjem spodbujamo razvoj otrokovih možganov, otrok se samodejno uči novih besed in tvorbe zapletenejših povedi, sestavljanja zgodb in dolgotrajnejše pozornosti. To, kar se otrok nauči o branju, še preden začne brati sam, je povezano z njegovim uspehom pri učenju branja in pri poznejšem učenju na sploh. Ne glede na otrokovo starost branje spodbuja razvoj njegovega govora, mišljenja in pozornosti. Krepijo se njegove sporazumevalne veščine, ustvarjalnost, zbranost, kritično razmišljanje in sposobnost razumevanja.
Knjige so lahko tudi zelo zanimiva oblika igre in zabave. Med branjem otrok potuje skozi zgodbo, se istoveti z liki, igra, dodaja dele zgodbe in ustvarja svojo. Skoznjo spoznava sebe, razvija inteligenten humor, odkriva, kaj ga v življenju zanima in raziskuje svet domišljije pa tudi vsakodnevne življenjske situacije.
V času, ki ga preživljajo skupaj z otrokom in knjigo, lahko starši ustvarijo pomembno družinsko okolje, ki je predpogoj za uspešno navajanje na branje, navsezadnje pa tudi za zdrav in uravnotežen psihološki profil otroka. Zato je ključno, da otroku že od malega privzgojimo ljubezen do knjig in branja.
Knjige za »odrasle«
V času adolescence mladi vse bolj opuščajo branje na račun drugih stvari – mobilnikov, družbenih omrežij, druženja s prijatelji v barih in pohajkovanja. Izgubo volje do branja lahko povežemo tudi z močnim vplivom medijev in široko dostopnostjo informacij. Knjiga mlade spominja predvsem na čtivo, ki jih ne pritegne, ali pa se jim preprosto ne zdi dovolj zanimiva, da bi jo vzeli v roke v prostem času. Kako odpraviti ta negativni odnos do branja? Namesto da razmišljamo, kako odvrniti otroka od sodobnih tehnoloških naprav, raje prav z njihovo pomočjo otroku pokažimo, da je branje lahko zanimivo. Eden od tovrstnih načinov so vse bolj priljubljene e-knjige.
Preden torej pospravite šolsko torbo, premislite: kaj bi čez poletje vendarle lahko pustili zunaj? Branje neprebranih knjig, šolskega glasila ali otroške književnosti po lastni izbiri vsekakor ni slaba zamisel.
