Znanstveno ime: Panax ginseng C. A. Meyer
Družina: Araliaceae
Azijski ginseng je večletna zelnata rastlina, katere prvotna domovina je Kitajska. Ime Panax ginseng izvira iz grške besede panakos (pan pomeni vse, akos pomeni zdravilo), zato ga pogosto imenujejo zdravilo za vse bolezni. Raste kot večleten grm in doseže približno 70 cm. Koren ima obliko človeškega telesa, zato mu pravijo tudi človeški koren. Na Kitajskem ga imenujejo koren dolgega življenja, ker dokazano zavira staranje in krepi vitalnost. Steblo se na vrhu razveji v manjše, nasproti rastoče veje s pernato dlanasto razcepljenimi listi. Iz sredine rastline raste steblo, na vrhu katerega se razvijejo zeleno rumeni cvetovi. Plod je svetlo rdeča jagoda z dvema semenoma. Sestavino ginsenga v zelo majhni količini vsebujejo energijski napitki z okusom čaja. Za zdravljenje uporabljamo koren, najpogosteje v obliki že narejenih pripravkov, kot so tonik, kapsule in tablete.
Rastišče
Azijski ginseng raste samoniklo v planinskih gozdovih vzhodne Azije. Nabirajo ga na skrivnih mestih senčnih gozdov in gričev Koreje, Kitajske in Rusije. Danes ga v mnogih državah gojijo na plantažah.
Cvetenje in čas nabiranja
Azijski ginseng cveti junija in julija. Korenino izkopavajo pred cvetenjem ali po dozorevanju semen, rastlina pa mora biti stara tri do šest let. Korenino je treba previdno očistiti in posušiti. Sušijo celo ali zdrobljeno. Pri toplotni obdelavi brez lupljenja korenina pordeči. S sušenjem dobimo rdeči ginseng. Lahko se uporablja tudi sveža, brez sušenja ali kot t. i. sončni ginseng, ki ga dobijo s segrevanjem belega ginsenga na pari pri temperaturi 120 °C, s čimer se poveča količina saponina ginsenozida.
Kemijska sestava azijskega ginsenga
Kitajski ginseng vsebuje triterpenske saponine (ginsenozidi), vitamine (B1, B2, B12 in C), eterično olje (panaksinol), aminokisline (arginin, cistein, tirozin, glutaminska kislina), beljakovine, sladkorje (saharozo, fruktozo in galaktozo), poliacetilene, maščobne kisline, pektine, sterole in mineralne snovi (arzen, kobalt, baker, germanij, mangan, vanadij in cink).
Zdravilne lastnosti azijskega ginsenga
- Azijski ginseng se uporablja kot adaptogen, ki organizmu pomaga pri prilagajanju na različne zunanje in notranje negativne vplive in motnje. Krepi odpornost proti fizikalnemu, kemičnemu in biološkemu stresu in krepi splošno vitalnost organizma.
- Učinkuje antioksidativno in varuje organe.
- Učinkuje imunomodulacijsko in krepi delovanje imunskega sistema.
- Uporablja se kot pomožno sredstvo proti virusnim okužbam, kot je gripa.
- Dokazano učinkuje na karcinom.
- Krepi odpornost proti rentgenskemu sevanju.
- Dobro vpliva na žleze z notranjim izločanjem, zato pripomore k boljšemu izkoristku vitaminov in mineralov v organizmu.
- Krepi delovanje nadledvičnih žlez.
- Kaže, da znižuje raven sladkorja v krvi.
- Poživljajoče učinkuje na srce in ožilje, pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka in motnjah cirkulacije.
- Krepi delovanje pljuč in povečuje koncentracijo kisika v tkivih.
- Povečuje delovno sposobnost in izkoristek kisika.
- Spodbuja mentalne funkcije, saj krepi koncentracijo, spomin in učenje.
- Uporablja se kot afrodiziak, krepi spolno moč in preprečuje erektilno disfunkcijo.
- Priporočljiva je za ljudi, ki so izpostavljeni velikim umskim in telesnim naporom, starejšim od 40 let, športnikom, rekreativcem, tistim, ki so izčrpani od bolezni, in rekonvalescentom.
Koristni nasveti
Za učinkovito delovanje azijskega ginsenga je pripravke treba jemati nekaj tednov, toda najdlje tri mesece, potem je treba za nekaj časa prenehati.
Stranski učinki
Stranski učinki se pojavijo pri zaužitju prevelikega odmerka in se kažejo kot zmanjšan apetit, driska, hipertenzija, amenoreja, edem, nervoza, nespečnost, depresija in evforija.
Azijski ginseng je kontraindiciran pri akutnih boleznih, akutnem stanju koronarne tromboze, krvavitvah, visokem krvnem tlaku, diabetesu in psihičnih boleznih. Ni priporočljiv med nosečnostjo in dojenjem.
Posebej pazljivi pri odmerjanju morajo biti sladkorni bolniki in tisti, ki jemljejo zdravila z vplivom na strjevanje krvi (antikoagulante, npr. varfarin).
