Na nas se je obrnila bralka, ki nam je zaupala zgodbo svoje hčerke, ki je zbolela. Po treh dneh so jo odpeljali k zdravniku, ki je deklico temeljito pregledal, poslušal pljuča, pogledal grlo in poslal tudi v laboratorij. Vendar preiskave niso pokazale nič posebnega. “Najverjetneje gre za virozo,” je bil sklep. Ker se ji počutje po nadaljnjih treh dneh ni izboljšalo, vročina je po zbijanju vse hitreje naraščala, vse bolj je deklica tožila tudi o močnejšem glavobolu, so poklicali zdravnika, ki jo je ponovno naročil na pregled. Tudi tokrat pregled ni pokazal nič posebnega. Dva dni kasneje pa je deklica v solzah tožila o neznosnem glavobolu. Ker je bil ravno vikend, so jo odpeljali v dežurno pediatrično ambulanto.
A tudi tokrat kljub zelo slabemu počutju pregled in laboratorij nista pokazala, da bi šlo lahko za kaj več od virusne okužbe, zato so jo napotili na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Tam pa so takoj ugotovili, da gre za atipično pljučnico, povzročeno z bakterijo Mycoplasma pneumoniae. Kot je bilo razloženo družini, se okužba s to bakterijo na krvi običajno ne pozna, lahko jo je tudi težje slišati na pljučih. Deklici so za potrditev diagnoze vzeli bris grla (ta bakterija se rada zadržuje v grlu) in opravili rentgensko slikanje pljuč. Po potrditvi diagnoze je dobila antibiotik in hitro začela okrevati.
V zadnjem letu porast atipične pljučnice
Na ljubljanski infekcijski kliniki pravijo, da so v zadnjem letu zdravili večje število bolnikov, ki so zdravljenje potrebovali zaradi okužbe z bakterijo Mycoplasma pneumoniae.
Za bolezen je značilen kašelj, nekateri bolniki poročajo o občutku težkega dihanja. Bolnik se lahko zelo slabo počuti, možna je tudi visoka vročina. Če simptomi vztrajajo več kot teden dni, mora bolnik obiskati svojega zdravnika, je za STA pojasnila vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana pediatrična infektologinja asist. Tatjana Mrvič, dr. med. Pravi, da večinoma zbolevajo šolarji, sicer pa tudi nekaj manjših otrok (ki obisukujejo še vrtec) ter nekaj starejših, ki so zaradi potrebe po dodatnem kisiku potrebovali hospitalizacijo (in seveda antibiotik).
Respiratorna obolenja v porastu
V prejšnjem tednu je bilo število obiskov zaradi akutnih okužb dihal v ambulantah na primarni ravni, ki so zajete v mrežo za spremljanje, nekaj višje kot pretekli teden in primerno sezoni, kažejo podatkiNacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Akutne okužbe dihal so večinoma povzročali rinovirusi in koronavirus. Na ljubljanski infekcijski kliniki zdravijo bolnike z različnimi virusnimi okužbami, med njimi so prvi primeri obolelih z gripo. Zaradi respiratornega sincicijskega virusa (RSV) so že zdravili prvega otroka v tej sezoni.
“Gremo v skladu s predvidevanji zimske sezone. Verjetno se bo začel povečevati delež gripe do decembra recimo, tako da vrh pričakujemo okrog novega leta, mogoče januarja,” je pojasnila asist. Mrvičeva.
Beležijo tudi posamezne primere covida-19, pa tudi okužb z virusi, ki krožijo celo leto. Med njimi je naštela rinoviruse, enteroviruse, adenoviruse in viruse parainfluence.
Problem: pomanjkanje postelj in medicinskih sester
Tokratni zimski val respiratornih obolenj bo za UKC Ljubljana še poseben izziv. Od leta 2017 do leta 2023 se je število postelj v UKC Ljubljana zmanjšalo za 10 odstotkov. Ključni problem je pomanjkanje medicinskih sester. Trenutno je število razpoložljivih postelj še nekoliko manjše, saj je infekcijska klinika zaradi gradnje prizidka od poletja razseljena na več lokacij, ob tem pa še vedno poteka prenova glavne stavbe. Rešitve iščejo iz dneva v dan, a asist. Mrvičeva opozarja, da se prava epidemija respiratornih obolenj sploh še ni začela.
