Ateroskleroza je ena pogostejših srčno-žilnih bolezni, ki povzroči kar 85 odstotkov smrti zaradi srčnega infarkta in možganske kapi, navajajo v društvu za zdravje srca in ožilja Za srce. Gre za postopno nalaganje maščobnih oblog (plakov) v žilah, ki lahko privedejo do zamašitve arterij. V Sloveniji naj bi s to boleznijo živelo več kot 100.000 ljudi. Pogosto ostane neopažena, dokler ne povzroči resnih zdravstvenih zapletov.
Kaj povzroča aterosklerozo?
Na nacionalnem portalu Prehrana.si pišejo, da na razvoj ateroskleroze vplivajo številni dejavniki tveganja, ki jih lahko razdelimo v štiri skupine:
- Biološki dejavniki, kot so dednost, starost in spol, na katere ne moremo vplivati.
- Življenjski slog, denimo kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, uživanje nezdrave prehrane in prekomerna telesna teža
- Bolezni, kot so povišan holesterol, visok krvni tlak in sladkorna bolezen, ki jih lahko obvladujemo z zdravili in zdravim načinom življenja.
- Psihosocialni dejavniki, kot so stres, depresija, anksioznost in socialna izolacija.
Čeprav nekaterih dejavnikov tveganja ne moremo nadzorovati, lahko s pravilnimi prehranskimi navadami in zdravim življenjskim slogom močno zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni.
Kako prilagoditi hrano?
Namesto drastičnih diet je pomembno postopno uvajanje zdravih prehranskih sprememb. Priporočljivo je pisanje prehranskega dnevnika, ki pomaga prepoznati nezdrave prehranske vzorce. Pri tem so lahko v veliko pomoč strokovnjaki za prehrano in podporne skupine.
Za bolnike z aterosklerozo je priporočljiv uravnotežen način prehranjevanja, kot je denimo mediteranska dieta. Ta vključuje:
- Kakovostne rastlinske maščobe (oljčno olje, oreščki, avokado).
- Veliko zelenjave, sadja in stročnic.
- Ribe, perutnino in polnovredna žita.
- Zmerno uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa.
- Dovolj prehranskih vlaknin, ki pomagajo pri zniževanju holesterola.
Maščobe – katere izbrati in kateri se izogibati?
- Zdrave maščobe: enkrat nenasičene (oljčno olje, oreščki) in večkrat nenasičene (omega-3 in omega-6 maščobne kisline v ribah, semenih in rastlinskih oljih).
- Nasičene maščobe: maslo in kokosovo olje naj bodo le občasno na jedilniku.
- Trans maščobe: industrijsko predelane maščobe v margarini, hitri hrani in pekovskih izdelkih se je najbolje popolnoma izogibati.
Ogljikovi hidrati in prehranske vlaknine
Priporočljivo je uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov, kot so polnozrnati izdelki, stročnice in ovseni kosmiči, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin. Izogibati se je treba belemu kruhu, sladkim pijačam in predelanim sladkorjem, ki povzročajo nenadne skoke krvnega sladkorja.
Beljakovine za moč
Beljakovine so ključne za ohranjanje mišične mase in občutek sitosti. Najboljši viri so:
- Ribe, pusto belo meso, jajca.
- Stročnice in oreščki.
- Manj mastni mlečni izdelki.
Sadje, zelenjava in sol
Dnevno je priporočljivo zaužiti vsaj tri porcije zelenjave in dve porciji sadja. Za lažjo predstavo: ena porcija: mala skleda solate ali manjše jabolko. Sadje in zelenjavo naj se uživa celo (ali narezano na kose), in ne kot sokove.
Sol je treba čim bolj omejiti in jo nadomestiti z zelišči ter začimbami. Predelane mesnine, slane prigrizke in hitre obroke je najbolje izločiti iz prehrane.
Kaj pa holesterol?
Nekoč so priporočali izogibanje živilom z visoko vsebnostjo holesterola (jajca, drobovina), vendar nove raziskave kažejo, da prehranski holesterol ne vpliva bistveno na raven holesterola v krvi. Ključnega pomena je uravnotežena prehrana in omejevanje nezdravih maščob.
Vira:
- Prehrana.si: Prehrana pri aterosklerozi. Dostopno na: Prehrana pri aterosklerozi. Zadnji dostop: Februar 2025
- Društvo Za srce: Ateroskleroza. Dostopno na: Ateroskleroza. Zadnji dostop: Februar 2025
