Apneja ali začasno prenehanje dihanja in ena od pogostejših dihalnih motenj ter ena izmed najbolj neprepoznanih in skritih, a tudi nevarnih bolezenskih stanj. Najpogosteje je povezana z motnjami spanja, posledično se lahko pojavijo utrujenost skozi dan, pomanjkanje kisika in povečano tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Ločimo med obstruktivno – OSA in centralno apnejo. Apneja je zelo resna in skrb vzbujajoča motnja pri novorojenčkih, saj se dihanje prekine za obdobje 15 do 20 sekund.
Vzrok bolezni
Najpogostejši dejavniki tveganja so debelost, alkohol, pomirjevala in nekatere bolezni (možganska kap, srčno popuščanje, diabetes, hipotiroidizem). Obstruktivno apnejo povzroča oviranje dihalnih poti, tj. delno ali popolno zaprtje zgornjih dihalnih poti med spanjem. Centralna apneja se pojavi zaradi sprememb v dihalnem središču ali zmanjšane kapacitete dihanja brez oviranja dihalnih poti. Apneja pri nedonošenčkih pa je posledica nezrelosti pljuč, dihalnega centra in celotnega organizma.
Simptomi
- Centralna apneja je večinoma asimptomatska, vse dokler ne zaznate dolgega premora med dihanjem, plitko dihanje ali nemiren spanec. Spremljajo jo jutranji glavoboli, letargija in dnevna driska.
- Obstruktivno apnejo spremljajo glasno smrčanje, dušenje, pomanjkanje zraka v sanjah in nemiren spanec. Utrujenost, zmanjšana koncentracija in hipersomnija pa otežujejo vsakodnevne obveznosti.
- Apneja pri nedonošenčkih je zelo resna situacija, pomembno je, da se odkrije pravočasno. S prekinitvijo dihanja, trajajočo več kot 20 sekund, pride do cianotične, modrikaste kože in bradikardije (nenormalno počasen srčni utrip).
Diagnoza
Diagnoza se ugotavlja na podlagi anamneze. Ob sumu spalne apneje ne odlašajte z obiskom osebnega zdravnika, pulmologa ali otorinolaringologa. Prva diagnoza se običajno postavi s pomočjo prenosne aparature, ki ponoči meri pogostost in jakost smrčanja, nasičenost s kisikom v krvi in kako pogosto oseba ostane brez zraka. Glede na „izvid“ zdravnik odloči, ali je potrebna napotitev bolnika tudi v spalni laboratorij, kjer spremljajo vsak zvok smrčanja, vsako prekinitev dihanja, globino spanja in vrednosti krvnega tlaka.
Napoved bolezni
Napoved je odvisna od vrste apneje. Z ustreznim zdravljenjem je napoved optimistična. Nezdravljena apneja se s časom poslabšuje in povzroča vse močnejše in pogostejše simptome, lahko pa povzroči resnejše zaplete, kot sta zelo visok krvni tlak in srčno popuščanje.
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od vrste apneje in se izvaja z zdravili, ki vplivajo na dihalni center v možganih. Pomembno je odstraniti obstoječe dejavnike tveganja in zmanjšati hipoksijo (pomanjkanje preskrbe kisika v tkivih). Zdravljenje včasih zahteva kirurški poseg okvare zgornje dihalne poti, ki ga lahko povzročijo povečane tonzile ali polipi v nosu. Pri spanju je pomembno pravilno nameščanje otrokove glave v položaj, ki preprečuje zaprtje dihalnih poti.
