Antioksidanti: da, ne, koliko?

prehranska dopolnila, antioksidanti na žlici
Foto: Profimedia

Veliki odmerki in dolgotrajna raba antioksidantov se odsvetujejo in so lahko celo škodljivi.

Tako opozarja farmacevtka mag. Ana Skerlovnik. Najpomembnejši antioksidanti, ki se svetujejo, so vitamini C, E in A, selen in cink, koencim Q10 in flavonoidi.

Mreža antioksidantov v zdra­vem telesu ob zdravi in uravnoteženi prehrani sproti in učinkovito odstranjuje presežke radikalov in dodatek s prehranskimi dopolnili ni potreben. “Ob psihičnih, fizičnih ali drugih obremenitvah ter pri starostnikih, ko začne sinteza endogenih antioksidantov slabeti, pa se priporoča občasno uživanje antioksidantov, in sicer kombinacija fizioloških antioksidantov (vitamina C, E, A, selen, cink, koencim Q10 in flavonoide) v majhnih odmerkih – v skladu z dnevnimi priporočenimi odmerki (PDV),” poudarja Skerlovnikova. V nadaljevanju je naštela dokazane koristi za nekaj antioksidantov.

Vitamin C

Človeško telo potrebuje približno 200 miligramov vitamina C na dan, kar z uravnoteženo prehrano ni težko doseči. Ko se v telesu doseže določena koncentracija, pride do zasičenja in se koncentracija ne povečuje več. Odmerki do 200 miligramov se v telesu skoraj popolnoma absorbirajo, pri odmerkih, večjih od enega grama, pa absorpcija drastično upade in je največ 50-odstotna.

Vitamin C je v veliki meri prisoten v nadledvičnih žlezah in je pomemben pri izločanju stresnih hormonov. Dodajanje se svetuje pri dolgotrajnem stresu, večjih telesnih naporih (blaži poškodbe mišic in oksidacijo beljakovin), nosečnicam in doječim materam ter kadilcem.

Svetuje se občasna uporaba kombinacije fizioloških antioksidantov v majhnih odmerkih – v skladu z dnevnimi priporočenimi odmerki (PDV).

Metaanalize preventivnega učinka na pojav prehlada niso potrdile, v velikem odmerku (en gram ali več) pa skrajša trajanje prehlada, a le za osem odstotkov. Glede na podatke študij je učinkovit pri odstranjevanju bakterije Helicobacter pylori v želodcu in za lokalno zdravljenje herpesa simpleksa ter je povezan s sintezo kolagena, ki v odsotnosti vitamina C ne tvori pravilnih vlaken ter povzroča slabo celjenje ran in krhkost žilnih sten. Ima tudi številne ugodne učinke na srčno-žilne bolezni: zavira oksidacijo LDL-holesterola in nastanek ateroskleroze. V eni od študij je bila opažena korelacija med večjimi plazemskimi koncentracijami vitamina C in nižjimi vrednostmi krvnega tlaka, LDL-holesterola in celotnega holesterola ter manj srčnimi obolenji, manj srčnih in možganskih kapi. Veliki intravenski odmerki naj bi delovali prooksidativno na rakave celice in proti sepsi, vendar ta dva vpliva še nista dovolj raziskana.

Vitamin E

Pomanjkanje je redko, pojavlja se predvsem pri bolnikih s presnovnimi boleznimi. Pomemben je za delovanje imunskega sistema, deluje protivnetno. Zavira oksidacijo LDL-holesterola in s tem nastanek ateroskleroze, ima zaščitno vlogo pri razvoju in nastanku sladkorne bolezni tipa 2, veliki odmerki izboljšajo odzivnost na inzulin. Zmanjša bolečino in vnetje pri revmatoidnem artritisu, nima pa vpliva na nastanek vnetja. Kaže se morebiten pozitiven vpliv velikih odmerkov na Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen, vendar povezave še niso jasno dokazane.

Koencim Q10

Tudi koencim Q10 se je izkazal za učinkovitega za zdravljenje bolezni srca in ožilja – izboljša okrevanje tkiv po ishemičnih poškodbah. Pozitivni učinki so se pokazali pri miokardnem infarktu, okvarah srčnih zaklopk in srčnem popuščanju. Zniževal naj bi krvni tlak, izboljšal endotelijsko funkcijo in okrevanje po obvodnih (bypass) operacijah koronarnih arterij. Dodajanje koencima Q10 je povezano z zmanjšanjem pogostosti migren. Ima pomembno funkcijo pri obnavljanju vitamina E, zato je njegova uporaba smiselna tudi pri bolnikih s hiperholesterolemijo. Priporoča se tudi pri bolnikih, zdravljenih s statini – zaradi zmanjšanja neželenih učinkov, saj statini zavrejo sintezo koencima Q10 (imajo skupno sintezno pot). Priporoča se tudi pri starostnikih, ker njegova sinteza s starostjo upada.

Flavoinoidi

Niso esencialni, so pa zelo koristni. Zelo slabo se absorbirajo in redko dosežejo velike plazemske koncentracije. Nekateri lokalno v prebavilih zmanjšajo absorpcijo glukoze in zavrejo presnovo polisaharidov. Hrana, bogata s flavonoi­di, je povezana z manjšim tveganjem za smrt, srčno-žilne in rakave bolezni (rak pljuč, prostate in rektuma), boljšimi kognitivnimi funkcijami, deluje zaščitno pri razvoju sladkorne bolezni in ima ugoden vpliv na telesno težo.

Avtor
Piše

Noemi Kandus

Več novic

New Report

Close