Anksioznost je čustvo, ki ga skoraj vsi poznamo!
Ste že kdaj doživeli izrazito neprijeten občutek strahu in negotovosti? Srce vam je začelo pospešeno biti, začeli ste se potiti, imeli ste občutek, da vam zmanjkuje sape … Morda se vam je začelo vrteti, občutili ste pritisk v prsih, slabost v želodcu in tresenje … Če je odgovor da, čestitam! Začutili ste anksioznost! Kar dokazuje, da ste človeško bitje in ne kiborg.
Lahko si oddahnete, verjetno ni z vami nič narobe. Anksioznost je povsem naraven in zdrav odziv psihe in telesa. Vsi jo poznamo in smo jo doživeli v okoliščinah, ki smo jih ocenili kot nevarne in skrb vzbujajoče. Tej oceni je bil primeren tudi naš odziv. Torej je anksioznost potrebno in koristno čustvo, ki nam omogoča, da smo psihično in telesno pripravljeni na nevarnost. Kadar smo anksiozni, se nam vsi čuti izostrijo (»strah ima velike oči«!), smo bolj pozorni, srce pospešeno prenaša kisik do vseh mišic, mišice imajo večji tonus in so pripravljene na akcijo. Torej, anksioznost nam omogoča, da smo bolje pripravljeni na nevarnost, bodisi z bojem ali begom …
Kdaj postane anksioznost težava?
Takrat, ko je naša ocena nevarnosti pretirana, ter takrat, ko anksioznost vztraja še po tem, ko nevarnosti zdavnaj ni več. Kadar se anksioznost pojavi brez jasnega sprožilca, kadar imate občutek strahu in temu primerne telesne odzive, ni pa realne situacije, na katero bi se odzvali, postane anksioznost zelo neprijetna. Kot motnjo jo opredelimo takrat, kadar pomembno vpliva na kakovost življenja.
Ne prezrite, da je anksioznost normalna reakcija. Ne morete se je popolnoma znebiti, lahko pa se jo naučite obvladovati.
[see url=”https://med.over.net/clanek/5-nasvetov-za-sproscanje-in-obvladovanje-stresa/”]5 nasvetov za sproščanje in obvladovanje stresa[/see]
Kaj so anksiozne motnje?
Med anksiozne motnje štejemo panično motnjo z ali brez agorafobije, specifične fobije (klavstrofobija, živalske fobije), socialno fobijo, generalizirano anksiozno motnjo ter obsesivno-kompulzivno motnjo.
Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, saj na primer za panično motnjo vsaj enkrat v življenju zboli 1‒4 % populacije in vsaj en panični napad doživi kar trikrat več ljudi. Agorafobija ima vseživljenjsko prevalenco 2‒6 %, specifične fobije okrog 10 %, socialna fobija 3‒13 %, obsesivno-kompulzivna motnja 2‒3 %. Ženske za anksiozno motnjo zbolijo dvakrat pogosteje kot moški.
Kako lahko ukrepamo?
Pri zdravljenju uporabljamo farmakoterapijo, psihoterapijo ter vrsto sprostitvenih in kognitivno-vedenjskih tehnik. Zdravila, ki se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju anksioznih motenj, so antidepresivi iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega prevzema serotonina ter pomirjevala (v akutni fazi). Psihoterapija je pri anksioznih motnjah zelo učinkovita. Raziskave so pokazale, da je učinkovitost kombinacije farmako- in psihoterapije bistveno večja od učinkovitosti same farmakoterapije ali same psihoterapije. Zato, v težjih primerih, toplo priporočam kombinacijo psihoterapije in zdravil, v blažjih primerih pa se izplača poskusiti samo s psihoterapijo.
V vsakem primeru vam priporočam tudi ukrepe na področju življenjskega sloga, saj lahko pomembno vplivajo na potek zdravljenja in preprečijo ponovitev bolezni. Poskrbite za dovolj rednega spanca, privoščite svojim možganom pravo, koristno hrano, odpovejte se škodljivim razvadam in ne pozabite: vaše telo je ustvarjeno za gibanje!
Če vas anksioznost ovira v vsakodnevnem življenju in se zaradi nje občutno zmanjšuje kakovost vašega življenja, je čas, da poiščete pomoč. V večini primerov je zdravljenje zelo uspešno in ni razloga, da bi vas motnja ovirala pri uresničevanju svojih ciljev!
Avtor: Daniela Fiket dr.med.
Moderatorka foruma Splošna psihiatrija