Anketa med bralci: Vsak tretji je že varal, uganete, koliko bi jih oprostilo “skrito življenje”?

Kar devet od desetih bralcev Med.Ovet.Net in partnerskega novičarskega portala Žurnal24.si pozna koga, ki je varal in prav toliko poznajo takih, ki so bili prevarani, so razkrili podatki naše ankete, ki je ta teden potekala na naših družbenih omrežjih.

Da so sami varali, je bil iskren vsak tretji, nezvestobo je na svoji koži občutilo tudi 60 % bralcev Žurnala24.si in 72 % bralcev Med.Over.Net.

A iskreni odgovori pravzaprav ne bi smeli presenečati. “Nezvestoba je senca, ki se vsakomur v življenje prikrade vsaj enkrat,” je prepričana umologinja Tjaša Ravnikar, “zato je potrebno razbijati mite in tabuje, povezane z nezvestobo in o nezvestobi govoriti na glas.”

“Skrita življenja”

“Ker samo tako lahko lažje in hitreje presežemo svoje bolečine ali črne sence, ki jih neprestano nosimo s seboj. Vsaj vsakokrat, ko pride na vrsto tema: nezvestoba. Pa če jo doživimo ali zgolj o njej razmišljamo in se pogovarjamo,” pojasnjuje predavateljica, RTT terapevtka ter mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in centrih za socialno delo po Sloveniji, ki se v svoji praksi pogosto srečuje s pari in izzivi, povezanimi z odnosi.

“Dejstvo je, da je nezvestoba del naših življenj. Večina ljudi se sreča z njo, pa v kakršnikoli obliki že. Ali varamo, ali smo varani, ali poznamo nekoga, ki vara, morda nekoga, ki je bil prevaran. Morda starš, sorojenec, prijatelj ali znanec. Zagotavljam vam, da tudi če mislite, da okoli vas ni nikogar “takšnega”, bi bili presenečeni nad “skritimi življenji”, ki vas obdajajo,” pripoveduje. Zato iskreno spodbuja in izziva vse, da si upamo o tem spregovoriti.

Da si dovolimo o tej tematiki razmišljati in s tem širiti svoje miselne okvirje. Le tako lahko izjemne stiske in bolečine osmislimo ter jih hitreje in lažje razgradimo, če in ko se nekje pojavijo.

Tjaša Ravnikar

A kaj je varanje? Je poljub že varanje? Seveda, je bilo odločnih 77 % bralcev Žurnala in kar 87 % bralcev Med.Over.Net. Pa ‘varanje prek spleta’? Tudi tu je večina pritrdila, da gre za nezvestobo. Le 14 odstotkov bralcev Med.Over.Net in 25 % bralcev Žurnala meni, da to ni varanje, ker ne gre za fizični stik med ljubimcema.

Ko se podre svet, a da se tudi drugače

Marsikaj se spreminja čez čas, pravi Ravnikarjeva, a dejstvo, da je sosedova trava bolj zelena in da se prepovedano zdi slajše, se ne spreminja nikoli, je odločna. “Prav tako se ne spreminja dejstvo, da se nam z obstoječimi miselnimi okvirji čez noč zaradi nezvestobe podre svet, kot hišica iz kart. Nezvestoba iz zaveznikov ustvarja sovražnike in iz znancev neznance.”

Prevaro bi oprostil le vsak četrti bralec Žurnal24.si in tretjina bralcev Med.Over.Net.

Pa ni nujno, da je tako. “Vse več je primerov, ki dokazujejo, da se da tudi drugače. Da sicer huda izkušnja lahko rodi ali se prerodi tudi v nekaj lepega,” dodaja Ravnikarjeva. Za to, je prepričana, pa potrebujemo zgolj voljo do novih (spo)znanj, ki so že med nami.

Kaj menijo bralci? Da je prevara lahko tudi priložnost za nov začetek, se strinja približno vsak tretji bralec.  

Razširimo svoja obzorja in posledično zmanjšajmo prehitro in prelahko obsojanje. Če pa nečesa ne obsojamo, še ne pomeni, da to podpiramo. Lahko pa zaradi tega manj trpimo.

Tjaša Ravnikar, umologinja, predavateljica, RTT terapevtka ter mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in centrih za socialno delo po Sloveniji.

Kako torej spremeniti svojo miselnost?

Umologinja Tjaša Ravnikar nasvete strne v 10 točk:

1. Um je najpomembnejši spolni organ, ki v resnici ne loči fizičnega seksa od sočne in žive predstave, ko si morda poredno zamišljamo, kako se z nekom poljubljamo. Vemo, da nas lahko vznemiri in vzburi tako fizičen dotik, kakor tudi zgolj misel. In s tem izhodiščem se nam močno zamaje definicija, kaj nezvestoba sploh je. Vsak posameznik jo bo definiral drugače. Ampak, kje se sumničavost konča? Če zaenkrat še – hvala Bogu – ne moremo partnerjem brati misli, kako bomo vedeli, na koga vse je danes pomislil? Se morda v mislih poljubil? V čem je razlika, da partner gleda pornografijo, se samozadovoljuje ali si v trgovini predstavlja, kakšno frizurico ima spodaj tista seksi oseba, ki prodaja in poleg tega omamno diši? Zakaj torej nekatere stvari  “spregledamo” zgolj zato, ker nam niso otipljive, pa zato nič manj “realne”? Je res vseeno, če se celo življenje nekdo dotika zgolj nas, a v mislih nosi nekoga drugega? Eno dejstvo je, da vsi “flirtamo”, samo da so nekateri zadržani zaradi strahu, nekateri zaradi sramežljivosti in tretji zaradi razuma. Pa da smo ljudje tudi bitja spolne privlačnosti. Seveda spolna privlačnost ni enako seks, je pa temeljni element, ki se že lahko smatra za nezvestobo, glede na “zahtevnost” naših pričakovanj in standardov.
2. Kar se nezvestobe tiče, smo ljudje naivni, pristranski, iracionalni in celo hinavski. Vsi zase menimo, da se to nam ne more zgoditi, kažemo s prstom in zmajujemo z glavo. Toliko imamo tudi za povedati o egoizmu in narcisizmu. Ali ni morda največji egoizem, da hočemo imeti nekoga samo in izključno zase? Za vedno? Ali ni morda narcistično meniti, da lahko nekomu nudimo in zagotavljamo popolnoma vse, kar bi kdajkoli lahko potreboval in si želel? Za vedno?
3. Zagotovo bi se zmotili v naslednjih trditvah, če bi vas vprašala po odgovoru. Zato kar povem. Ženske so veliko večje “raziskovalke” mesenih poželenj, kot bi menili na prvo žogo. In moški so mnogo slabši ljubimci, kot bi jim hoteli pripisati. Žal.
4. Nezvestoba je velikokrat podcenjena v smislu, da gre samo za ceneno meseno poželenje. Resnica je celo nasprotna. Vedno gre za iskanje nečesa. Sebe starega ali novega, pozornosti, pomembnosti, nežnosti, potrditve, ljubezni, igrivosti, mladosti ipd. In čeprav bi raje verjeli, da nezvestoba pomeni konec zveze, pravzaprav pomeni klic na pomoč in željo po ohranitvi zveze.
5. Ne posplošujmo in ne mečimo v isti koš. Dejstvo je, da smo ob vsakem partnerju drug človek in prepričanja, kot so “ah, takšen/ takšna pač je”, “kdor je varal enkrat, bo tudi drugič”, “ne bo se spremenil/a” so brezpredmetna. Naše zveze so odraz našega psihičnega stanja in dejstvo, da nas ne vežejo več toga sistemska (religiozna) pravila nam omogočajo luksuz odločanja. Naj znotraj ali zunaj tega vsak par doreče svoja pravila igre, ki mu ustrezajo.
6. Raziskovanje in eksperimentiranje na področju zvez in še posebej spolnosti je pri odraslih zaželeno in koristno. Spoznavanje različnih osebnosti in spolnih užitkov pred ustvarjanjem družine bo pripomoglo k bolj zadovoljni in trajni zvezi, v kateri se bomo ustalili. Ohranjanje zdrave in aktivne spolnosti v njej pa ključno za obstoj zveze tudi preko vseh življenjskih obdobij in preizkušenj. Ena takšnih je zagotovo tudi starševstvo, ki velja za močan in trajen zaviralec strasti.
7. Nezvestoba je v praksi največkrat rabelj zveze, moramo pa se zavedati, da v večini primerov to nikakor ni njen namen. Celo nasprotno. Nezvestoba je mnogokrat klic na pomoč, neuslišana želja po obuditvi “ognja” s partnerjem ali hipna potešitev občutenega manjka, ki lahko nekoga spremlja na kateremkoli področju. Nezvestoba je torej lahko nekaj rušilnega, lahko pa tudi zgolj prelomnica, ki stvari postavi na prave tire in zveza obstane bolj trdno kot kdajkoli prej. Dejstvo pač je, da zveze na dolgi rok postanejo prijateljstva ali odtujeno sobivanje. S tem ni nič narobe, če le oba partnerja v tem najdeta svoje zadovoljstvo, kar pa je običajno v praksi prej izjema kot pravilo.
8. Živimo v pristranski in dvolični družbi. Po eni strani nam neprestano prodaja seks, erotiko, lepoto, modo in mačizem, s katero poziva in nagovarja h “grehu”, na drugi strani pa prepoveduje in obsoja, kar tudi sodi poleg te reklame (definiranje našega okusa za nasprotni spol, strast, flirt, ljubimkanje, simpatije itd.). To je tako, kot če bi nekoga peljali v slaščičarno, mu razkazali vseh petdeset fantastičnih novih sladic, jih hvalili, bili na njih ponosni, pripovedovali z zanosom o njih, ampak jih ne dovolili okusiti: “V rokah imaš svoj rogljiček, pojej ga. Tega ne smeš, to ti je nedosegljivo in prepovedano.” Tako trčimo ob temo, ki bi se lahko razvila v zelo zanimivo debato, ali je res prepovedano slajše in bolj zanimivo, sosedova trava pa vedno bolj zelena. In rešitev? Bi morale revije objavljati vsa telesa brez obrazov? Da bi si lahko tam zamišljali obraze svojih ljubih?
9. Velikokrat je spregledana zelo osnovna resnica, ki pravi, da vsi mi iščemo in zasledujemo predvsem pripadnost in potešitev najosnovnejših potreb, katere lahko zagotovi le naša koža. Najprej starševa in kasneje partnerjeva. Hitro radi spregledamo ali pa se sploh ne zavedamo, da je pravzaprav pri stiku dveh, koža nadvse pomemben organ. Nadomesti in poteši lahko marsikaj. Zagotovo lahko rečemo, da sta dotik in stik v zvezi pomembnejša od seksa samega. Raziskujte senzacije ob dotikih in objemih, se crkljajte in ljubimkajte. To je adut, s katerim boste partnerja vedno obdržali blizu.
10. Za razliko od nekoč, ko so verjeli, da se odrasel, stabilen, zrel in uravnovešen posameznik ne spreminja, smo danes spoznali, da se tudi njegove vrednote in prioritete tokom življenja lahko spremenijo. Če to združimo z dejstvom, da sta ljubezen in strast na različnih bregovih, je pošteno, da ko in če se nezvestoba zgodi, pri tem upoštevamo kdaj (v življenju zveze) se je to zgodilo in zakaj je do tega prišlo. Zlata formula ob tem velja, da tisti, ki je “zakrivil” skok čez plot, najprej brez predsodkov in obsojanja preveri vzrok svojega dejanja. To je pot, ki lahko obeta pozitivno razrešitev, razumevanje sebe in dinamike zveze ter nadgradnjo le te. Tistim, ki so bili prevarani pa polagamo na srce, da se ne ujamejo v vrtinec vprašanj, kot so: “Zakaj se je to zgodilo meni; s čim sem si to zaslužil/a…”, ker s tem le ostajajo v vlogi žrtve. 

“Kakorkoli, vedno, ko se odločamo, kako in kaj, naj bo merilo, kaj se dogaja z našo samozavestjo. In ne glede na to, da se želimo “zavarovati” pred bolečino in razočaranjem, poudarjam, moramo širiti svoje miselne okvirje in koncepte, da ne ostanemo v vlogi žrtve ali reševalca, ne vlečemo zamer ali v nedogled tuhtamo, kako in zakaj,” sklene sogovornica.