Anemija ali slabokrvnost je bolezensko stanje, ki je posledica zmanjšane količine eritrocitov (rdečih krvnih telesc) ali zmanjšane količine hemoglobina. Hemoglobin je beljakovina, pomembna za dovod kisika do vseh celic v telesu.
Obstaja več vrst anemije, najpogosteje pa se pojavi zaradi pomanjkanja železa (sideropenična anemija) in anemija kroničnih bolezni (pojavi se ob določenih boleznih).
Vzrok bolezni
Najpogostejši vzrok je hemogarija (krvavitev), hemoliza (razpadanje eritrocitov) in nezadostna eritropoeza (nezadostno nastajanje rdečih krvnih celic). Glede na vzrok obstajajo različne vrste anemije, in sicer pri sideropenični anemiji železa v telesu ne primanjkuje, je pa motena njegova vgradnja v hemoglobin in s tem sposobnost rdečih krvničk za vezavo kisika. Megaloblastna makrocitna anemija je posledica pomanjkanja vitamina B12 in folata. Motena tvorba eritrocitov in tudi drugih krvnih celic v kostnem mozgu prav tako vodi v razvoj anemije, t. im. aplastične anemije.
Simptomi
- Simptomi so lahko dolgo neopazni in prikriti. Bolniki se pritožujejo zaradi šibkosti, povečane utrujenosti, težav s koncentracijo, glavoboli in razdražljivostjo. V kasnejši fazi se pojavijo še bledica kože in sluznice, zasoplost ob naporih, brenčanje v ušesih, vrtoglavica in palpitacije.
- Pri sideropenični anemiji se poleg splošnih znakov pojavita še koilonihija nohtov (vbočeni, čolnasti nohti) in sindrom nemirnih nog.
- Pri megaloblastni makrocitni anemiji se zaradi pomanjkanja vitamina B 12 lahko pojavijo nevrološke motnje, pomanjkanje folatov pa je vzrok za drisko in glositis (vnetje jezika).
- Anemijo, povzročeno zaradi hemolize, spremljajo povišana telesna temperatura, mrzlica, bolečine v trebuhu in v hrbtu ter včasih zlatenica in splenomegalija (povečanje vranice).
Prepoznajte simptome kronične slabokrvnosti:
- utrujenost,
- slabša telesna kondicija,
- brezvoljnost,
- glavobol,
- omotica,
- pekoč jezik,
- razpoke v ustnih kotih,
- krhki lasje in nohti,
- slaba odpornost na nizke temperature ter
- zmanjšana odpornost na okužbe.
Simptomi slabokrvnosti pri otrocih:
- nemir,
- motnje koncentracije in
- motnje zbranosti.
Diagnoza
Diagnoza temelji na podlagi popolne krvne slike, ki lahko razjasni, ali gre za pomanjkanje katerega od mineralov ali vitaminov, ki skrbijo za tvorbo in zaščito naših rdečih krvničk.
Z ustrezno terapijo je zdravljenje uspešno. Če anemija spremlja kronično bolezen, je treba zdraviti osnovno bolezen.
Zdravljenje
Pred zdravljenjem je treba odkriti vzrok anemije, saj je terapija odvisna od vzroka bolezni. Sideropenična anemija se zdravi s terapijo z železom in se izvede v nekaj mesecih. Megaloblastna makrocitna anemija zahteva nadomestilo vitamina B12 in folatov. Hemolitična anemija pa včasih zahteva splenektomijo (odstranitev vranice).
Slabokrvnost je pozna posledica pomanjkanja železa. Izrazi se šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge. S hrano povprečno vnesemo 10 do 15 mg na dan, iz hrane v črevesu se absorbira v kri le 10 do 30 % zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. S pozorno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog. Da zapolnimo zaloge, moramo železo nujno dodajati v obliki prehranskih dopolnil.
Hrana, ki vsebuje železo
Veliko tega pomembnega minerala vsebuje jedilna čokolada, goveje meso, bela soja, mandeljni, leča in sardine. Železo iz mesa in rib se bolje absorbira od železa iz rastlinskih virov, zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več. Poleg vsebnosti železa v hrani je potrebna tudi pozornost na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa – fitati in vlaknine v zelenjavi, neoluščenih žitih in oreščkih, kalcij in fosfor v mleku in tanin v pravem čaju in kavi. Te učinke lahko delno nevtralizira hkratno uživanje hrane, ki vsebuje vitamin C, vitamin A in riboflavin (B2), saj ta mikrohranila pospešujejo absorpcijo železa v črevesju. Z železom bogate obroke (meso, stročnice ali polnozrnata žita) je najbolje kombinirati z vitamini bogato svežo zelenjavo ali sadjem, med obroki in neposredno po jedi pa se raje izogibajte pitju mleka, prave kave in pravega čaja.
Vitamini za dobro kri
Poleg železa so pomembni še vitamin A ali njegova predstopnja betakaroten ter folna kislina, vitamin B12, riboflavin in vitamin B6. Za nosečnice je izjemno pomemben zadosten vnos folne kisline, saj pomanjkanje folne kisline povečuje nevarnost za splav in prezgodnje rojstvo otroka (pogostejše so prirojene napake hrbteničnega kanala ter umska in telesno slabša razvitost).
Anemija največkrat nastane zaradi motene absorpcije v črevesju, le izjemoma zaradi premajhnega vnosa vitamina B12 – kobalamina. Pomembno vlogo pri preprečevanju slabokrvnosti igra tudi vitamin B2 – riboflavin. Ker izboljša izkoristek železovih pripravkov, je smiselno, da ga uživamo skupaj z dodatki železa.
Rudnine in vitamini, ki zboljšujejo absorpcijo in sproščanje železa iz zalog ter sodelujejo pri tvorbi eritrocitov:
- železo,
- vitamin A,
- vitamin C,
- folna kislina,
- vitamin B12,
- riboflavin,
- vitamin B6,
- baker.
Poleg mikrohranil so pomembna tudi tista, ki skrbijo za zaščito že nastalih rdečih krvničk, za kar sta odgovorna antioksidanta vitamin C in vitamin E.
Dodajanje manjkajočih hranil pomaga do boljše duševne in telesne kondicije, ob tem pa ne pozabite nase! V skrbi za svoje zdravje se odločite za “polno” življenje, za stvari, ki vas veselijo in izpolnjujejo ter odkrivanje radosti in zadovoljstva v vsem, kar počnete.
