Mami se je zrušil svet, ko je prebrala sinov spis

Kaj je 11-letnik napisal o svojem očetu, da je njegovo mamo tako globoko pretreslo? Zgodba naše bralke, alarmantne statistike in konkretni viri pomoči razkrivajo težavo, ki pesti številne slovenske družine, a o njej še vedno preveč pogosto molčimo.

Za nasmehom popolne družine se skrivajo prazne pločevinke

“Moj partner vsak dan spije vsaj eno pivo. Vsaj trikrat na teden pa spije toliko, da je pijan. Je zabaven pijanec, ki stresa šale in ne povzroča težav!” Tako se je začela izpoved bralke Maje (ime je izmišljeno). “Včasih si mislim, da sem nora,” nadaljuje. “Vsi pravijo, da pretiravam. Da je to samo pivo, ne pa žganje. Da je moj Marko samo družaben in rad praznuje življenje.” Z Markom sta skupaj že petnajst let, imata 11-letnega sina. Na prvi pogled so popolna družina – oba imata dobri službi, lastniško stanovanje, vsako leto gredo na morje. “Ampak nihče ne vidi, kako je, ko šesti dan zapored slišim, kako odpre hladilnik in odpre še eno pločevinko. Kako sin sprašuje, zakaj oči vedno tako smrdi, ko ga pride poljubit pred spanjem. Kako sem se naučila prepoznati po njegovi hoji, koliko je spil.”

Trenutek resnice v otroških očeh

Maja je dolgo molčala o svoji skrbi. Pred prijatelji je predstavljala sliko srečnega zakona, saj je tudi sama sebe prepričevala, da ni nič narobe. Dokler ni nekega popoldneva sin iz šole prinesel spis. Med prebiranjem jo je preletel srh, “Moj junak” in z naraščajočo tesnobo prebrala sinove besede: “Ko bom velik, bom pil pivo kot oči, da bom bolj smešen in všeč vsem okoli sebe. To je njegova super moč.” Tisti trenutek je čutila, kako se ji je srce stisnilo, v grlu pa naredil cmok, ki ga ni mogla pogoltniti. “Takrat se mi je zrušil svet. Razumela sem, da ne gre več samo za naju, ampak za vzorce, ki jih nezavedno predajava naprej.”

“Težko je dopovedati nekomu, da ima težavo s pitjem, če se ta težava ne kaže v nasilju ali zanemarjanju obveznosti,” razlaga Maja. “Marko res ni klasičen alkoholik iz filmov. Je funkcionalen. In to je morda najnevarnejše – ker družba takšnega pitja ne obsoja, temveč ga pogosto celo spodbuja.”

Tiha epidemija funkcionalnega alkoholizma

Majina družina pa ni osamljen primer. Zgodbe, podobne njeni, so v Sloveniji veliko pogostejše, kot si marsikdo upa priznati. Funkcionalni alkoholizem se spretno skriva za navidezno normalnim vsakdanjikom – redno službo, družinskimi izleti in prijetnimi večeri s prijatelji. Družba ga tiho tolerira, saj navzven ne povzroča očitnih težav, vendar za zaprtimi vrati pušča globoke posledice pri bližnjih, še posebej pri otrocih. Čeprav so v središču pozornosti pogosto moški, ki prekomerno pijejo, pa realnost kaže, da se tudi vedno več žensk sooča s težavami, povezanimi z alkoholom. Nekatere posegajo po njem iz navade, druge kot odgovor na stres in pritiske sodobnega življenja.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ kažejo, da alkohol ostaja močno prisoten v slovenski družbi in vpliva na celotne generacije – pogosto že v najzgodnejših letih življenja. Zato nas je zanimalo, kako na pitje alkohola gledajo naše bralke.

Kako na pitje alkohola gledajo Slovenke?

Alkohol je že dolgo del družbenih navad, a kako pogosto in v kakšnih okoliščinah po njem posežejo Slovenke? Da bi dobili vpogled v razširjenost alkohola v vsakdanjem življenju, smo na Facebook profilu Med.Over.Net, kjer nas spremlja 32.000 sledilk, pripravili anketo. Spraševali smo, ali je alkohol del njihovega vsakdana, kako ga uporabljajo za sprostitev in kakšne so njihove izkušnje s posledicami prekomernega pitja.

Kozarec po napornem dnevu ali ob zlomljenem srcu? Naša anketa razkriva zanimiv vpogled v odnos Slovenk do alkohola! Medtem ko ga kar 63 % anketirank vidi kot zanesljivega pomočnika za sprostitev po stresnem dnevu, je presenetljivih 41 % priznalo, da so uteho v kozarcu iskale tudi zaradi ljubezenskih težav. A roka, ki ponuja sproščujoč požirek, zna tudi udariti – 76 % jih je na lastni koži občutilo manj prijetne posledice prekomernega pitja. Kljub temu velika večina (71 %) ostaja prepričana, da njihovo pitje ne presega meja zmernosti, le 29 % pa razmišlja o tem, da bi količino zmanjšale. Zanimivo je tudi, da so mnenja o tem, ali ženske dohitevajo moške pri pitju, popolnoma deljena – natanko 50:50. Izobrazba pa morda vendarle igra vlogo, saj 62 % anketirank meni, da bolj izobražene ženske posegajo po alkoholu pogosteje kot manj izobražene sogovornice.

Alkoholna toleranca v številkah: slovenska resničnost

Naša anketa razkriva le vrh ledene gore problematike, ki jo potrjujejo tudi uradni podatki. Slovenija namreč ostaja v evropskem vrhu po porabi alkohola. Po podatkih Zdravstvenega statističnega letopisa Slovenije 2022 povprečen Slovenec, starejši od 15 let, letno zaužije več kot 10 litrov čistega alkohola – količino, ki jo je težko predstavljati, dokler je ne preračunamo v vsakodnevno realnost družin, kot je Majina. Največ se popije piva (4,7 litra čistega alkohola na prebivalca), sledita vino (3,8 litra) in žgane pijače (1,4 litra).

Še bolj zaskrbljujoče je, kako zgodaj naši otroci stopijo na isto pot – skoraj polovica mladostnikov spozna alkohol že pri rosnih 13 letih, pri 17 letih pa ga je poskusilo že več kot 83 odstotkov. Tako se vzorci, ki jih je opisala Maja, nezavedno prenašajo na naslednjo generacijo. Statistika NIJZ beleži tudi tragične posledice: samo v letu 2022 je alkohol neposredno terjal 851 življenj, pri čemer moški umirajo skoraj štirikrat pogosteje kot ženske – pogosta usoda “zabavnih pijancev”, ki jih družba tako zlahka tolerira.

Pitje alkohola – družbena norma ali alarm za streznitev?

Kljub visoki porabi alkohola v Sloveniji in njegovim znanim negativnim posledicam, družba še vedno pogosto tolerira in celo spodbuja pitje. A med temnimi oblaki alkoholne tolerance se pojavljajo žarki upanja! Kar 93 % anketirank je z odločnostjo potrdilo, da alkohol in nosečnost preprosto ne spadata skupaj – jasen znak, da sporočilo o zaščiti najranljivejših prodira v zavest Slovenk. Še več, več kot polovica vprašanih (57 %) bi bila pripravljena svoje kozarce za 40 dni postaviti na polico in se pridružiti vseslovenski akciji abstinence, kar nakazuje, da val zdravega življenjskega sloga počasi, a vztrajno spodkopava temelje globoko zakoreninjene kulture pitja.

Kam po pomoč pri težavah z alkoholom?

Ko prepoznate vzorce, podobne Majinim, je ključno vedeti, da obstajajo poti iz začaranega kroga. Če opažate, da pitje negativno vpliva na vaše življenje ali življenje vaših bližnjih, niste sami. Na portalih SOPA in brezalkohola.si najdete preverjene kontakte za strokovno svetovanje, podporne skupine in programe, prilagojene različnim potrebam. Tudi anonimni eSOS vprašalnik vam lahko v zgolj nekaj minutah pomaga oceniti tveganje za socialne stiske in odvisnosti ter vas poveže z brezplačnim posvetom s strokovnjakom. Za anonimnem posvet obiščite forum Zasvojenost in pomoč. Že majhen korak, kot je iskanje informacij, je lahko začetek pomembne spremembe – tako za vas kot za tiste, ki jih imate radi.

Literatura za razumevanje in podporo

Poleg strokovne pomoči so dragoceni tudi viri za samopomoč:

• Knjiga Pobeg iz senc odvisnosti Marka Tomaniča ponuja osebno izkušnjo prehoda v trezno življenje
• Odrasli otroci alkoholikov prinaša vpogled v posledice odraščanja v družini z zasvojenostjo

Obe knjigi lahko pomagata pri razumevanju izzivov in spodbujata k spremembi, tako za posameznike kot njihove bližnje.