“Mislila sem, da se to dogaja drugim, ne pa nam.” Tako svojo izkušnjo opisuje mama 13-letnice, ki je lani pred prazniki končala na urgenci zaradi zastrupitve z alkoholom. Alkohol je poskusila na rojstnodnevni zabavi sošolca. Sprva so mislili, da je le slabost. Ko ni več reagirala in je začela bruhati, so poklicali rešilca. “Nismo vedeli, da je pila in koliko. Niti pomislila nebi, da je lahko to tako nevarno,” nam je zaupala vidno pretresena mama najstnice.
Takšne zgodbe niso redke izjeme. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2024 zaradi zastrupitve z alkoholom hospitaliziranih kar 122 otrok, mladostnikov in mladih odraslih. Med njimi je bilo 19 otrok, starih med 7 in 14 let, 84 otrok med 15-19 let, in 19 med 20-24. To je jasen znak za alarm.
Ko alkohol ni več eksperiment, ampak tveganje
Zastrupitve z alkoholom niso le trenutna nevšečnost. Gre za stanje, ki lahko povzroči:
- motnje zavesti,
- bruhanje in nevarnost zadušitve,
- poškodbe,
v kombinaciji z nizkimi temperaturami pa tudi podhladitev, ki je lahko življenjsko nevarna.
Prav zimski čas je še posebej tvegan. Alkohol namreč razširi žile in ustvari občutek toplote, v resnici pa telo toploto izgublja hitreje, kar poveča nevarnost resnih zapletov – še posebej pri mladih, ki pogosto ne prepoznajo znakov nevarnosti.
Zakaj zdrava meja pitja alkohola ne obstaja, kako alkohol vpliva na telo in duševno zdravje ter kateri miti o alkoholu še vedno krožijo med ljudmi? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili pregled preverjenih dejstev in nasvetov za praznovanje brez alkohola, ki temelji na strokovnih podatkih. Več na voljo TUKAJ!
“Če bo pil doma, bo varneje” – mit, ki starše drago stane
Veliko staršev v dobri veri verjame, da bodo mladostnika zaščitili, če mu bodo dovolili pitje alkohola doma, pod nadzorom. A raziskave, na katere se sklicuje NIJZ, kažejo ravno nasprotno. S tem, ko alkohol normaliziramo v domačem okolju, mladostniku nehote sporočimo, da je pitje nekaj povsem sprejemljivega. Ko pride v družbo vrstnikov, pa ta »dovolilnica« pogosto vodi v tvegano vedenje.
Podatki so zgovorni in zaskrbljujoči. Mladostniki, ki jim starši omogočajo pitje doma, namreč začnejo piti prej kot njihovi vrstniki, ki take možnosti nimajo. Poleg tega ne gre le za enkratne poskuse – ti mladostniki pijejo pogosteje, kar kaže na vzpostavljen vzorec vedenja. Najbolj skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da v družbi vrstnikov zaužijejo tudi večje količine alkohola, kar jih izpostavlja večjim zdravstvenim in varnostnim tveganjem.
Namesto da bi mladostnikom omogočali pitje v domačem okolju, strokovnjaki priporočajo drugačen pristop. Veliko učinkoviteje je z mladostnikom odprto govoriti o tveganjih, ki jih prinaša alkohol, pri tem pa postavljati jasne in dosledne meje glede pitja. Najpomembnejše pa je, da starši sami postanejo zgled v lastnem odnosu do alkohola – mladostniki namreč več naučijo iz tega, kar vidijo, kot iz tega, kar slišijo.
Otroška penina in 0,0 pivo: res povsem nedolžno?
Na prvi pogled se zdi, da brezalkoholne različice alkoholnih pijač rešujejo težavo. A tudi tu NIJZ opozarja na pomemben vidik, ki ga pogosto spregledamo.
Čeprav so te pijače brez alkohola, njihov učinek na otroško dojemanje ni tako nedolžen, kot bi si mislili. Te pijače namreč posnemajo okus, vonj in videz alkoholnih pijač, s čimer pri otroku ustvarjajo poznavanje in navado na te lastnosti. Hkrati utrjujejo povezavo med praznovanjem in alkoholom – sporočilo, da so posebni trenutki povezani s pitjem iz steklenic ali kozarcev, ki spominjajo na tiste za odrasle. Poleg tega otroke zgodaj izpostavljajo blagovnim znamkam in ritualom pitja, ki so sicer značilni za uživanje alkohola.
S tem otroke nehote navajamo na idejo, da zabava brez alkohola ni popolna – kar dolgoročno lahko prispeva k zgodnejšemu in pogostejšemu pitju. Tudi ko gre za brezalkoholne različice, torej velja previdnost.
Kaj lahko starši naredijo drugače?
Popolnost ni cilj. Pomembno pa je, da se zavedamo vpliva, ki ga imamo kot starši in odrasli:
- z lastnimi navadami,
- z odločitvami, ki se zdijo majhne,
- in s sporočili, ki jih pošiljamo otrokom – tudi nehote.
Prazniki so lahko priložnost, da otrokom pokažemo, da so druženje, toplina in veselje možni tudi brez alkohola.
KAM PO POMOČ? V centrih za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojnih centrih po Sloveniji, ki delujejo znotraj zdravstvenih domov, so nam na voljo tudi strokovnjaki, ki izvajajo svetovanja s področja opuščanja tveganega in škodljivega pitja alkohola. Na voljo vam bodo za pogovor o vašem odnosu do pitja alkohola, kjer lahko skupaj iščeta možnosti za zmanjšanje pitja alkohola.
