S psihoanalitičnega vidika naj bi bila narcistična osebnostna motnja posledica tega, da si v otroštvu nismo pravilno oblikovali zdravega občutka o sebi (selfu). To je lahko posledica številnih dejavnikov, med drugim pretirano zaščitniških ali zanemarjujočih staršev ali travmatičnih dogodkov, ki so privedli do občutka negotovosti in nizke samopodobe.
Posameznik z narcisistično osebnostno motnjo ima krhek ego, ki nenehno išče priznanje in potrditve pri drugih. Lahko ima tudi idealizirano samopodobo, ki jo projicira v svet, da bi skril svoje občutke neustreznosti in negotovosti.
S psihoanalitičnega vidika naj bi bila narcistična osebnostna motnja posledica travme iz zgodnjega otroštva, zlasti v obliki čustvenega zanemarjanja ali zlorabe. Znano je, da so narcistični starši čustveno nedostopni, oblastni, zlorabljajoči in nezmožni zagotoviti čustvenega potrjevanja in zrcaljenja, ki ju otrok potrebuje za razvoj zdravega občutka samospoštovanja. Takšno okolje v otroštvu lahko pri otroku povzroči, da razvije krhek občutek lastne vrednosti in potrebo po kompenzaciji tega z iskanjem potrditve in pozornosti pri drugih, kar se lahko v odrasli dobi kaže kot narcistične lastnosti. Poleg tega lahko otrok ponotranji prepričanje, da je poseben in boljši od drugih, kar je obrambni mehanizem za spopadanje s travmo in občutki neustreznosti.
Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt
Katere so značilnosti narcisistične osebnostne motnje
Nekatere druge značilnosti narcisistične osebnostne motnje vključujejo:
- Pretirano zanašanje na obrambni mehanizem zanikanja, da bi se izognili soočanju z neprijetno resničnostjo ali občutki.
- Pretirana potreba po občudovanju in potrditvi s strani drugih
- Pomanjkanje empatije do drugih, kar lahko razumemo kot obrambni mehanizem za izogibanje občutku ranljivosti ali izpostavljenosti.
- Pretiran občutek lastne pomembnosti, ki naj bi nadomestil temeljne občutke neustreznosti in negotovosti.
- Nagnjenost k temu, da druge vidimo bodisi kot manjvredne bodisi kot večvredne, pri čemer je malo prostora za vmesne odtenke.
- Pomanjkanje empatije do drugih.
Narcistična osebnostna motnja lahko povzroči škodo posamezniku in ljudem okoli njega, zato jo je v naši družbi treba razumeti. Narcistični posamezniki imajo lahko tudi močan občutek upravičenosti, saj menijo, da si zaslužijo posebno obravnavo in da bi morali dobiti, kar želijo.
Porast narcisizma v sodobni družbi
Eden od razlogov za porast narcisizma v naši kulturi je lahko tudi poudarjanje individualizma in samopromocije. Družabni mediji omogočajo, da svetu zlahka predstavimo zelo prilagojeno različico sebe ter iščemo potrditev in pozornost drugih. To lahko spodbudi in okrepi narcistična nagnjenja. Poleg tega lahko pritisk po uspehu v zelo tekmovalnem svetu povzroči, da se posamezniki preveč osredotočijo na lasten uspeh in dosežke ter na druge gledajo kot na ovire, ki jih je treba premagati.
Drug pomemben vidik razumevanja narcistične osebnostne motnje je koncept primarnih objektnih odnosov. Ta se nanaša na odnose in interakcije, ki jih ima oseba s svojimi primarnimi skrbniki, kot so starši ali skrbniki, v zgodnjem otroštvu. Ti medsebojni odnosi oblikujejo način, kako oseba gleda nase in na druge, ter lahko pomembno vplivajo na razvoj narcističnih lastnosti.
Na primer, če otrokovi primarni skrbniki dosledno postavljajo svoje potrebe in želje nad otrokove, se lahko otrok nauči dajati prednost lastnim potrebam in željam pred potrebami in željami drugih. Razvije lahko tudi pretiran občutek lastne pomembnosti, saj ga niso naučili upoštevati stališč in čustev drugih.
Pomembno je poudariti, da vsi, ki imajo narcistične lastnosti, nimajo osebnostne motnje. Kadar pa te lastnosti postanejo ekstremne in začnejo negativno vplivati na odnose in splošno delovanje osebe, to lahko kaže na resnejšo težavo.
Vsaka narcistična lastnost še ni osebnostna motnja
Za reševanje vprašanja narcisizma v naši družbi je pomembno ozaveščanje ter spodbujanje zdravega samospoštovanja in empatije. Spodbujanje posameznikov, da se osredotočijo na dobro počutje drugih in si prizadevajo za notranjo rast namesto za zunanjo potrditev, lahko pomaga preprečiti negativne učinke narcisizma. Prav tako je pomembno upoštevati vpliv primarnih objektnih odnosov in otroke učiti zdravih načinov interakcije in odnosov z drugimi.
Če povzamemo, je narcistična osebnostna motnja stanje, ki je v naši družbi vse bolj razširjeno, saj ga spodbujajo poudarek na individualizmu, samopromociji in pritisk po uspehu. Ta motnja je lahko škodljiva za posameznika in njegovo okolico. Pri razvoju narcističnih lastnosti ima pomembno vlogo koncept primarnih objektnih odnosov. Pomembno je, da družba ozavešča in spodbuja zdravo samospoštovanje in empatijo ter tako preprečuje negativne učinke narcisizma.
Imate osebno izkušnjo ali bi želeli prebrati izkušnje drugih. Obiščite forum Mejna in narcistična osebnostna motnja – za svojce. Potrebujete strokovni nasvet? Vprašajte Miho Štuklja, psihoanalitičnega psihoterapevta na forumu Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje.
O avtorju: Miha Štrukelj
Miha Štrukelj je certificirani psihoanalitični psihoterapevt na Evropski zvezi za Psihoanalitično Psihoterapijo (ECPP), certificirani psihoterapevt na Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP) in Evropski zvezi za psihoterapijo (EAP) ter tudi član Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov – Slovenija (EZPPS).
Svojo osebno izkušnjo – individualno učno psihoanalizo – je opravil pri mag. Janku Bohaku, psihoterapevtu psihoanalitične smeri. Osebna izkušnja mu je ponudila priložnost, da je naredil pomembne korake na svoji poti in hkrati pridobil pomembne izkušnje za strokovno delo.
