Kljub temu, da se ženske danes odločajo za prvo nosečnost v poznejši življenjski dobi, povprečna starost ob rojstvu prvega otroka znaša približno 29,5 let. Hkrati pa podatki Registra ZORA kažejo na spodbudne rezultate v boju proti raku materničnega vratu, saj se incidenca te bolezni v Sloveniji zmanjšuje. To je posledica učinkovitih ukrepov pri zaznavanju in zdravljenju predrakavih sprememb, ki pomembno prispevajo k izboljšanju ženskega zdravja v državi.
Vodijo v razvoj raka materničnega vratu
Spremembe na materničnem vratu, ki se razvijejo zaradi dolgotrajne okužbe z visoko tveganimi človeškimi papilomavirusi (HPV), najpogosteje prizadenejo ženske v rodni dobi in v nekaterih primerih lahko vodijo v razvoj raka materničnega vratu. Med spremembami razlikujemo nizkotvegane in visokotvegane.
Običajno se spremembe zdravijo z ekscizijskimi metodami, s katerimi odstranimo prizadeto tkivo materničnega vratu. Pri izbiri metode in tehnike zdravljenja pa upoštevamo različne dejavnike, med drugim tudi starost ženske in njeno željo po ohranitvi reproduktivne funkcije.
Doc. dr. Renata Košir Pogačnik, dr.med. spec. ginekologije in porodništva, iz Porodnišnice Ljubljana, opozarja, da ženske, ki so bile zdravljene z ekscizijskimi metodami, pogosteje doživljajo zaplete v nosečnosti, kot je prezgodnji porod.
Prezgodnji porod je pomemben dejavnik umrljivosti novorojenčkov in dojenčkov ter glavni vzrok neonatalne obolevnosti, pri čemer imajo lahko prezgodaj rojeni otroci dolgoročne posledice.
Doc. dr. Renata Košir Pogačnik, dr.med. spec. ginekologije in porodništva
V zadnjem obdobju so se minimalno invazivne tehnike zdravljenja sprememb na materničnem vratu izkazale za boljše od klasičnih ekscizijskih metod. To omogoča ženskam, ki načrtujejo nosečnost in imajo predrakave spremembe, zdravljenje z manj agresivnimi metodami, s čimer se zmanjša vpliv na tveganje za prezgodnji porod in druge zaplete v nosečnosti.
Pomembno je poudariti, da vse oblike zdravljenja sprememb na materničnem vratu lahko vplivajo na poznejšo zanositev in izid nosečnosti.
Doc. dr. Renata Košir Pogačnik, dr.med. spec. ginekologije in porodništva
Človeški papilomavirusi (HPV), ki jih poznamo v več kot 200 različicah, naseljujejo kožo in sluznice ljudi. Okužbe s HPV so izjemno pogoste, saj se skoraj vsi ljudje vsaj enkrat v življenju okužimo. Ta virus se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, vključno s spolnimi odnosi ter prek rok, lahko pa tudi z matere na novorojenčka med porodom. Čeprav večina okužb ni nevarnih in ne povzroča težav, lahko okuženi osebi nevede prenaša virus na druge.
HPV okužba lahko privede do predrakavih in rakavih sprememb. Ta virus je glavni povzročitelj genitalnih bradavic in raka materničnega vratu ter je povezan z drugimi vrstami raka, vključno z rakom grla, tako pri moških kot pri ženskah. V Sloveniji letno zboli 100-130 žensk za rakom materničnega vratu, medtem ko se vsako leto odkrije in zdravi med 2500 in 3000 predrakavih sprememb visoke stopnje.
Rak materničnega vratu se razvije skozi predstopnje, kar zahteva dolgotrajno okužbo z visoko rizičnimi genotipi HPV. Kljub počasnemu razvoju je to ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti z učinkovitim presejanjem. Čas med okužbo s HPV in razvojem predrakavih ter rakavih sprememb lahko traja več let, tudi do 15 let. Rak materničnega vratu, ki ga povzroča HPV, ostaja najpogostejši med rakavimi spremembami, ki jih povzroča ta virus.
Prvi simptomi in znaki raka materničnega vratu se največkrat pojavijo pozno in se lahko kažejo kot krvavitev oziroma rjavkast izcedek (po spolnem odnosu, med menstrualnim ciklusom ali v pomenopavzalnem obdobju), dolgotrajen izcedek neprijetnega vonja iz nožnice, bolečine pri spolnih odnosih ali bolečine v spodnjem delu trebuha.
Prizadene tudi zelo mlade ženske
“Rak materničnega vratu lahko prizadene tudi mlade ženske, v skoraj četrtini primerov se odkrije pri ženskah, mlajših od 45 let, in nemalokrat pri ženskah, ki še niso rodile. Pri bolnicah, ki so še v rodni dobi in še niso rodile, si pogosto želimo zdravljenja, ki bo omogočalo ohranitev rodne funkcije in pustilo čim manj posledic, ki bi lahko vplivale na izid nosečnosti v prihodnje, le to pa ni vedno mogoče. Odločitev o načinu zdravljenja je individualna, poleg želje bolnice po ohranitvi rodnosti, upoštevamo še več drugih dejavnikov, npr. razširjenost bolezni,” pojasni dr. Košir Pogačnik, ki je specialistka za patološke nosečnosti.
Zmanjšati želijo predvsem vpliv zdravljenja na pojav splavov
Kadar se pojavijo predrakave spremembe na materničnem vratu v obdobju, ko ženska še ni rodila ali še načrtuje nosečnost, se za zdravljenje uporablja manj invazivne tehnike, ki bolj ugodno vplivajo na izid naslednje nosečnosti. S tem želijo zmanjšati predvsem vpliv zdravljenja na pojav splavov v visoki nosečnosti, prezgodnjih porodov in drugih zapletov. Če se maternični vrat zaradi posega skrajša, je to lahko dejavnik tveganja za prezgodnji porod. V Sloveniji je tveganje za prezgodnji porod po zdravljenju materničnega vratu z ekscizijskimi metodami 2-3 krat višje kot v zdravi populaciji, podobni podatki veljajo tudi za tujino. Prezgodnji porod je vsak porod pred 37. tednom nosečnosti in se v Sloveniji pojavlja pri približno šest odstotkih porodov. Velja za najpomembnejši dejavnik umrljivosti novorojenčkov in dojenčkov ter je glavni vzrok neonatalne obolevnosti.
Dr. Košir Pogačnik zaskrbljeno razlaga: “Prezgodaj rojeni otroci imajo lahko dolgoročne posledice, povečano je tveganje za spremembe v razvoju osrednjega živčevja, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Bolj prezgodaj kot so rojeni, bolj so nezreli vsi njihovi organi in da preživijo, potrebujejo podporo številnih naprav in posegov ter pomoč posebej izobraženega medicinskega osebja.”
Po individualni presoji se pri ženski, ki zanosi po zdravljenju predrakavih ali začetnih rakavih sprememb na materničnem vratu, lahko odločimo tudi za obodni šiv-cerklažo v predelu materičnega vratu z namenom preprečitve splava ali prezgodnjega poroda. Šiv nato pred porodom odstranimo in nosečnica lahko rodi vaginalno, če ne obstajajo drugi razlogi za porod s carskim rezom. Kadar se standardna metoda nastavitve šiva preko nožnice ne izkaže kot zadostna ali pa je bil maternični vrat zaradi bolezni po okužbi s HPV, preveč skrajšan ali celo odstranjen, se lahko namesti šiv na maternični vrat s posegom preko trebušne votline. Po tem posegu je porod mogoče le s carskim rezom.
Za okužbo s HPV ni zdravila
Zdravimo lahko le bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe, npr. predrakave spremembe materničnega vratu in zunanjega spolovila ter rak materničnega vratu in genitalne bradavice.
Najbolj učinkovit način zaščite pred človeškimi papilomavirusi je cepljenje. Cepljenje proti HPV je na voljo za oba spola od 9. leta starosti dalje in je zelo varno in učinkovito. Najbolj učinkovito je preden postane oseba spolno aktivna. Tudi imunski odziv na cepljenje je najboljši prav v starosti 9 do 14 let. Cepljenje je učinkovito tudi po tem ko je oseba že spolno aktivna, po individualni presoji in priporočilu zdravnika, glede na tveganje za okužbo. Takrat cepivo zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi oseba še ni bila okužena in jih cepivo pokriva. V Sloveniji je cepljenje proti HPV v državnem programu cepljenja za deklice in dečke v 6. razredu osnovne šole brezplačno. Cepijo se lahko tudi vse zamudnice do dopolnjenega 26. leta ter fantje v 7. in 8. razredu osnovne šole, ki še niso bili cepljeni. Od letošnjega šolskega leta 2023/24 naprej se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja proti HPV lahko cepijo tudi fantje v srednji šoli in sicer vsi dijaki v 1. in 3. letniku srednje šole.
