Izgorelost lahko doživi vsak, ne glede na poklic, spol ali starost. Približno četrtina ljudi doživi občutek kronične utrujenosti in izčrpanosti, kar 8-10 odstotkov pa jih izgori. Regeneracija lahko traja leta in ima dolgotrajne posledice. Da bi se lahko zaščitili pred izgorelostjo in omejili njene posledice, je ključno prepoznati znake, razumeti kateri dejavniki močno botrujejo k njenem nastanku in spoznati proces izgorevanja.
Razlika med stresom in izgorelostjo
Stres je normalen fizični, duševni in vedenjski odziv na razkorak med težavnostjo situacije in našimi sposobnostmi. Optimalna raven stresa je nujno potrebna in koristna, saj nas spodbuja in krepi, da se lahko učinkovito soočamo z vsakodnevnimi izzivi. Težava nastane, ko smo dlje časa izpostavljeni kroničnemu stresu, ko se le-ta kopiči ter nam primanjkuje počitka in okrevanja po naporu. Tako pride do preutrujenosti, kjer smo postavljeni pred odločitev, kako bomo ravnali naprej – če bomo ignorirali opozorilne znake in še bolj povečali svojo aktivnost, postali še produktivnejši, hkrati pa si ne bomo vzeli dovolj časa za regeneracijo telesa in duha, bo to lahko vodilo v izgorelost.
Kako se kaže izgorelost?
Pri izgorelosti pride do čustvene izčrpanosti, izgube energije in hude telesne utrujenosti. Počutimo se nepovezani sami s sabo, dvomimo vase in se umaknemo od svojega dela ter družbe. Zaradi tega pride do zmanjšane učinkovitosti, motivacije in osebnih dosežkov. Oseba se vedno težje prilagaja izzivom in spremembam, kar spremlja občutek zmanjšanega nadzora nad različnimi področji v našem življenju. Razvije se na podlagi kombinacije delovnih zahtev (npr. velik obseg dela, povečana odgovornost, časovna stiska), pomanjkanja virov (podpora pri delu, nadzor in neodvisnost) ter osebnih delavnikov (deloholizem, perfekcionizem, visoka potreba po priznanju, želja ugajati drugim,…).
Ali ste na poti k izgorelosti?
Simptomi se najpogosteje kažejo v štirih področjih; v telesnem, čustvenem, miselnem in vedenjskem. Se morda v katerem izmed njih prepoznate?
Izgorevanje je proces
Poteka v treh fazah, ki se razlikujejo po številu in intenzivnosti simptomov. Včasih, ko razmišljamo o izgorelosti, si predstavljamo le zadnjo fazo, kjer pride do psihofizičnega zloma, a je do tja še ves proces izgorevanja. Hitreje kot spoznamo, da smo na poti k izgorelosti, hitreje in učinkoviteje lahko zavremo proces in začnemo z zdravljenjem.
- Pri prvi fazi, imenovani izčrpanost, ki lahko traja tudi do 20 let, oseba ne prepozna oz. si zanika občutke kronične utrujenosti, preobremenjenosti in slabega počutja. Mnogokrat je izgorelost povezana z deloholizmom, zato oseba navzven deluje zelo aktivna.
- Za drugo stopnjo – ujetost – je značilen občutek ujetosti v lastnem življenju, doživljanje krivde in upad samospoštovanja. Posamezniki so preplavljeni z negativnim, ciničnim ali pretirano odmaknjenim odzivom na situacije. Pri depersonalizaciji običajno doživljajo fizično ali čustveno otopelost in občutek, kot da so zunaj sebe. Ta faza ponavadi traja leto ali dve.
- Tretja stopnja ali sindrom adrenalne izgorelosti pa vključuje popolno izgubo energije in psihofizični zlom, ki jo pogosto spremljajo depresivni in/ali tesnobni simptomi ter poslabšanje fizičnega zdravja. Ta stopnja je lahko življenjsko nevarno stanje, saj izgorelost povečuje tveganje za bolezni dihal in prebavil, bolezni srca in ožilja, glavobole, sladkorno bolezen tipa 2, bolečine v mišicah in prezgodnjo smrt. Traja med nekaj tedni do treh mesecev.
Kako preprečiti izgorelost?
Pomembno je pravočasno prepoznati simptome, jih vzeti resno, se ustaviti in si vzeti dovolj časa za počitek, da se lahko telo in um regenerirata. Potrebno je ponovno postaviti prioritete in spremeniti življenjski slog, kar zajema uravnoteženo prehrano, kvaliteten in dovoljšen spanec ter gibanje. Pri tem lahko pomagajo strategije obvladovanja stresa in tehnike sproščanja (npr. dihalne vaje, postopno mišično sproščanje, vizualizacija, meditacija,…). Koristno je tudi, da se opremo na naše ljudi, ki jim zaupamo in se z njimi počutimo varno ter si poiščemo dejavnosti, ki nas energetsko polnijo in nam prinašajo zadovoljstvo.
Za doseg dolgoročnih sprememb pa se je predvsem potrebno poglobiti v ugotavljanje notranjih, psihičnih in medosebnih dejavnikov za izgorelost in po potrebi poiskati strokovno psihološko pomoč, ki poglobi in pospeši proces okrevanja. Iskanje pomoči je izraz poguma in odločitve za korak naprej v življenju, vsekakor pa ni znak šibkosti, da si ne moremo sami pomagati. Ne pozabimo, počitek ni lenoba, temveč je nujno potreben dejavnik za kvalitetno delo in izpopolnjujoče življenje.
