Preživljanje časa zunaj, ko je mrzlo, samo po sebi ni razlog za kašlje in izcedek iz nosu. Da so prehladi v zimskem času korelacija in ne vzročnost, meni tudi profesor imunologije cepiv John Tregoning iz Imperial College London, poroča The Guardian.
Zakaj torej pozimi kroži več virusov?
Eden od dejavnikov, ki vpliva na to, da poleti kroži manj virusov, je UV svetloba, ki lahko viruse uniči. Denimo, če poleti na prostem kihnemo, so pri tem virusi izpostavljeni UV svetlobi, ki jih lahko uniči, zaradi hitrejšega izhlapevanja jih pa tudi hitreje izsuši.
Vendar pa je glavni vzrok za večje kroženje virusov pozimi – ‘vedenjski’. V hladnejših mesecih preživimo več časa v zaprtih prostorih, ki so običajno slabše prezračevani, poleg tega smo pogosteje v tesnejšem stiku z drugimi ljudmi.
Dober pokazatelj, kako pomembni so pri širitvi virusov medosebni stiki, je bila pandemija kovida-19: ko smo se izolirali, je kroženje večine virusov skoraj izginilo.
Mraz vpliva na odziv telesa na viruse
Drži pa, da lahko ekstremen mraz vpliva na dovzetnost za viruse, in da lahko nekoliko zmanjša sposobnost telesa za obrambo pred virusi. “Če bi vas ves čas zeblo, bi izgubljali kalorije, zaradi tega bi bili bolj izčrpani ter bolj dovzetni za okužbe,” še pojasnjuje Tregoning.
Poleg tega se nekateri virusi (denimo rinovirusi) bolje razmnožujejo pri nižjih temperaturah.
Tako lahko zmanjšamo tveganje za okužbe
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da lahko z nekaterimi navadami pomembno zmanjšamo ali celo preprečimo prenos okužb. Zaščitni ukrepi so še posebej pomembni za zaščito skupin ljudi, pri katerih lahko okužbe diha potekajo težje. To so oskrbovanci domov za starejše občane, starejše osebe, osebe s kroničnimi boleznimi, majhni otroci, nosečnice in osebe z izjemno povečano telesno težo.
Dosledno umivanje rok
Redno temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom pomembno preprečuje prenos okužbe respiratornih virusov.
Redno prezračevanje prostorov
Ko veliko časa preživimo v zaprtih prostorih, je še posebej pomembno, da redno (pogosto) zračimo prostore – vsaj 15 minut.
Ob znakih okužbe ostanimo doma
Ko imamo simptome okužb dihal, se izogibajmo stikom (ostanimo doma), saj tako okužbe ne širimo med druge.
Kašljamo in kihamo le v rokav ali robček
Kašljamo in kihamo le v rokav ali v robček, po možnosti stran od drugih. Robček po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo s toplo vodo in milom.
Cepljenje
Cepljenje proti nalezljivim boleznim, kot so gripa, respiratorni sincicijski virus (RSV), oslovski kašelj, pnevmokokne okužbe, kovid-19 … zmanjšujejo tveganje za obolevnost za temi boleznimi in za težak potek bolezni.
Pri svojem zdravniku preverite, do katerih cepiv ste upravičeni brezplačno (v breme obveznega zavarovanja).
Uporaba zaščitnih mask
Uporaba obraznih zaščitnih mask je priporočljiva za osebe, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva in v okoljih, v katerih je hkrati prisotnih veliko ljudi oziroma v prostorih, ki so zaprti ter slabo prezračeni.
Vira:
- The Guardian, Is it true that … going out when it is chilly can make you catch a cold?. Dostopno na: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2026/jan/05/is-it-true-that-going-out-when-it-is-chilly-can-make-you-catch-a-cold. Zadnji dostop: Januar 2026
- NIJZ, Kako zmanjšamo možnost okužbe dihal?. Dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/kako-zmanjsamo-moznost-okuzbe-dihal/. Zadnji dostop: Januar 2025
