“Veljalo je prepričanje, da se po jedi del krvi preusmeri v črevesje, zato, da lahko prebavi hrano, kar pomeni, da je je krvni obtok preusmerjen stran od rok in nog. Zaradi tega naj bi se lahko utrudili in naj bi bila večja verjetnost, da se utopimo,” je za Mayo Clinic Minute povedal zdravnik urgentne medicine dr. Michael Boniface.
Čeprav se ne ve, kdaj je to prepričanje nastalo, pa je bilo priporočilo, da po jedi ne smemo plavati, vključeno v skavtskem priročniku iz leta 1908 – Scouting for Boys: “Če se kopate uro in pol po obroku, torej preden se hrana prebavi, je zelo verjetno, da boste dobili krče. Zaradi krčev ne morete premikati rok ali nog – in greste navzdol. Lahko se utopite – in za to boste krivi sami.” Kar so kar okrutne besede za otroško knjigo, vendar pa tudi – neresnične.
Leta 2011 je znanstveni svetovalni svet Ameriškega rdečega križa preučil obstoječo znanstveno literaturo o plavanju po jedi in ugotovil, da tako pri rekreativnem kot pri tekmovalnem plavanju ni bilo primerov utopitev s smrtnim izidom ali brez njega.
Trenutno ni dokazov, ki bi potrjevali kakršno koli povezavo med prehranjevanjem pred plavanjem in utopitvijo. Vztrajanje pri tem mitu ni aktivno škodljivo, vendar je kljub temu mit,
je po preučitvi znanstvene literature sklenil svet Ameriškega rdečega križa.
