“Sterilizacija je poseg, ki trajno rešuje vprašanje kontracepcije in je obenem ena od najzanesljivejših oblik preprečevanja nosečnosti. Za postopek sterilizacije se večkrat odločajo ženske, čeprav je postopek pri moških lažje in preprosteje izvedljiv,” pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Nujni del posega, ki naj bi preprečil možnost zanositve in ga imenujemo sterilizacija, je prekinitev jajcevodov, pravi mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, ki je tudi en od svetovalcev na forumu Med.Over.Net.
“To prekinitev je tehnično res mogoče doseči na različne načine, kateri način uberemo, pa je odvisno od situacije, v kateri se odločimo za sterilizacijo. Če se za to odločimo pri porodu oziroma carskem rezu, ko so v okolici jajcevodov in maternice praviloma prisotne zelo debele in ranljive vene, se večinoma odločimo le za prerez in koagulacijo jajcevodov. Kadar se sterilizacija opravlja izven obdobja nosečnosti in poroda, pa se zadnjih nekaj let ginekologi odločajo kar za odstranitev jajcevodov, saj iz več znanstvenih virov izhaja, da je rak, ki smo mu desetletja rekli “rak jajčnikov”, čeprav relativno redek, pogosto izvira iz jajcevodov in redko iz jajčnikov. Ker po sterilizaciji jajcevodov ženska ne potrebuje več, in če zaradi odstranitve ni nič več zapletov kot po prekinitvi, potem je dejansko vseeno, če se jajcevoda odstranita,” še pravi naš sogovornik
Ali lahko zaradi sterilizacije menopavza nastopi prej?
Ženska razlike po posegu popolnoma nič ne občuti. “Okrevanje po sterilizaciji je načeloma kratko in nezapleteno. Posebnih zapletov sicer ne pričakujemo, ima pa prav vsaka, tudi tako banalna operacija, lahko zaplete in med njimi seveda tudi resne, ampak za to je treba imeti kar precej smole,” še pravi dr. Pušenjak.
Mnoge zanima, kaj se po sterilizaciji zgodi z menstrualnim ciklusom in potolažimo jih lahko, da se ciklus ne spremeni. “Glede vprašanja, ali zaradi tega ženska prej pride v menopavzo, pa je odgovor bolj kot ne statističen. Načeloma je odgovor ne, ampak zelo redko, menda nekje v 3 do 5 odstotkih primerov, se jajčnika namesto po posebni arteriji za jajčnik, ki gre direktno iz aorte, oskrbuje skozi nadomestni vir, ki priteka iz materničnih arterij po povezovalnem traku med jajcevodom in trebušno votlino (mezosalpinx) in če se pri takšni posameznici odstrani jajcevod, lahko pride tudi do poškodbe takšne oskrbovalne arterije in če je to edini vir oskrbe jajčnika s krvjo, torej s hranili in kisikom, potem seveda pride do predčasnega odmrtja jajčnika in to seveda vodi v menopavzo,” razlaga naš priznani ginekolog.
Nezaželena nosečnost ni edini razlog za sterilizacijo
Sterilizacija velja za trajen poseg, ki preprečuje nosečnost, je pa v teoriji lahko tudi reverzibilen. “O tem je realno razmišljati v državah, kjer sterilizirajo tudi zelo mlade ženske. Pri nas je spodnja starostna meja za ta poseg 35 let in pri 99 odstotkih žensk, ki se za to odločijo, je reprodukcija že zaključena. Velika večina jih ima za to odločitev tudi druge razloge, na primer, da bi jih morebitna nosečnost v prihodnje tudi zdravstveno ogrožala. Sicer pa, odkar obstaja OBMP (oploditev z biomedicinsko pomočjo) tudi obnovitev prehodnosti jajcevodov pravzaprav ni več tako usodno potrebna,” je še razložil dr. Pušenjak, ki mu lahko vprašanje postavite tudi na našem forumu.
