Zanimalo nas je, kaj se skriva v ozadju zasvojenosti, kje nastanejo vzroki in kaj preprečuje, da bi jo lahko zdravili. Je pomanjkanje volje in odločnosti med razlogi, da človek postane in ostaja odvisen od alkohola, droge, cigaret, igranja video iger, kockanja. Predvsem pa nas je zanimalo, kakšno vlogo imata pri reševanju težav volja in motivacija, ter kako ju okrepiti.
Je pomanjkanje volje in odločnosti lahko vzrok, da človek postane odvisen od alkohola, droge, cigaret, igranja video iger, kockanja…?
Najboljša preventiva pri preprečevanju zasvojenosti je izogibanje omamnim snovem. Kar pa je dan danes lahko zelo težko, še posebej pri nekemičnih odvisnostih, kot so odvisnosti od nakupovanja, odnosov,… Vsekakor je smiselno za preprečitev zasvojenosti razvijati varovalne dejavnike med katere štejemo tudi krepitev volje. Pri odvisnosti gre za izgubo kontrole nad uživanjem substanc oz. izvajanjem dejavnosti. Nikoli ni dovolj droge. Posameznik kljub negativnim posledicam nadaljuje tesno razmerje s svojo drogo.
Ni pa pomanjkanje volje oz. odločnosti edini vzrok zasvojenosti. Pri zasvojenih ljudeh gre za globoko zakoreninjen notranji občutku manjvrednosti, kar ima za posledico pomanjkanje samozavesti, slabo samopodobo, nezaupanje vase in svoje sposobnosti. Pri čemer pa lahko ponovno pomaga razvijanje volje, saj le ta vpliva na našo pozitivno samopodobo. Pomankanje volje in odločnosti pa sta vsekakor posledici zasvojenosti.
Kako lahko najdemo moč za soočenje z lastno zasvojenostjo in naredimo prve korake do rehabilitacije?
Motivacijski dejavniki običajno na začetku prihajajo od zunaj, s strani ljudi, ki so zasvojeni osebi najbližji: starši, če gre za mlajše osebe, bratje sestre in ostali sorodniki, dobri prijatelji, sostanovalci. Za uspešno rehabilitacijo je pomembno, da se zunanja motivacija preoblikuje v notranjo. Saj če so motivacijski dejavniki samo zunanji, je možnost za uspeh manjša. Pogosto mora posameznik doseči dno, da sam doživi tako imenovani »aha moment« – vpogled v svojo situacijo in pristno željo ter motivacijo za spremembo.
Zasvojenost je kronična bolezen možganskega predela, ki je zadolžen za nagrajevanje, motivacijo, spomin. Zasvojeni tako začne vedno znova patološko hrepeneti po ugodju, ki mu ga sproža njegova droga – naj gre za kemične substance ali določena vedenja. Pri zasvojenosti gre za zoženje zavesti. Dlje časa kot traja, bolj zasvojeni razmišlja samo še o svoji drogi. Počasi se začenja zavedati negativnih posledic svoje zasvojenosti, a ne zmore prekiniti kroga odvisnosti. Za pot iz zasvojenosti potrebuje dodatno energijo ljudi okoli sebe oz. skupine, (najbolje kar obojega) in jasno postavljene meje. Saj jih sam pri sebi nima več, tako da jih potrebuje od zunaj. Samo s postavitvijo meja, brez sočutja in podpore ni poti iz zasvojenosti. Sočutje in razumevanje brez jasnih mej nista dovolj. Potrebno je oboje: postavljanje meja s sočutjem: “Tako ne gre več. Razumem, da ti je težko, lahko ti pomagam, toda potrebuješ strokovno pomoč. Če si ne poiščeš strokovno pomoč, se bo žal zgodilo to in to.“
Kako krepimo lastno moč in voljo?
Tako kot pri vseh spremembah, ki jih vnašamo v življenje, je potrebno vedeti, zakaj to delamo, kaj bomo s tem pridobili, v čem je smisel našega napora. Če naš “zakaj” nima dovolj jasnih odgovor, ne bomo prišli daleč. Ko bo postalo naporno, dolgočasno ali kako drugače neprijetno, bomo hitro prenehali. “Zakaj mi je pomembna lastna moč in volja?”, je torej vprašanje, ki potrebuje močan odgovor. Pomaga nam, če sta to vrednoti naše družine.
Tudi karakter – kako smo trmasti – lahko vpliva na to, kako bomo skozi življenje krepili svojo moč in voljo. A najbolj pomemben dejavnik je lastna odločitev.
Najbolje je, da začnemo z majhnimi koraki, da nismo preveč ambiciozni, ker potem se nam zna hitro zgoditi, da bomo vse skupaj opustili. Z majhnimi koraki lažje uvedemo trajnostne spremembe v svoje življenje. Začnemo s tistimi spremembami, ki so nam najlažje. Ko dosežemo svoje zastavljene cilje, se nam na čisto naravni način sproži dopamin, kar je zdrav nagrajevali sistem za še za nadaljnjo postavite novih ciljev. Več ko imamo izkušenj, da nam je uspelo, več imamo volje, da bomo s krepitvijo lastne moči nadaljevali. Pri tem nam seveda pomagajo navdihujoče knjige za samorazvoj, pa tudi življenjepisi ljudi, ki so skozi življenje razvijali svojo voljo ter razni motivacijski govori. Pomembno je, da sprejemamo same sebe takšne kot smo v tem trenutku, gojimo sočutje do sebe ter se istočasno zavedamo, kam bi radi prišli in tja hodimo po korakih.
Na kakšen način lahko ohranimo pridobljeno moč in voljo, da se ne ponovi ponoven padec in se človek vrne v krog zasvojenosti?
Odločilni dejavniki ohranjana moči in volje so konstantno delo na sebi, vzdrževanje dobrih navad ter podpora ljudi. Pri vzdrževanju učnih navad – gre za delovne, učne, higienske, gospodinjske, skrb zase ter strukturirano razporejanje časa. Pomemben je zdrav dnevno-nočni ritem, rednost, točnost, ravnotežje med počitkom in delom, praznovanje dosežkov/napredka. Pri tem je pomembna podpora ključnih ljudi: primarne in sekundarne družine, prijateljev,… Sočasno s krepitvijo volje in moči je pomembno poglabljanje vase, spoznavanje sebe: tako svojih potencialov, ki so še neodkriti, kot temnih plati, ki so potrebne oskrbe. Pri tem pomagajo strokovnjaki in samopomočne skupine. Te pomagajo tudi pri tem, da upajo in verjamejo v posameznika, ko ta obupa. Posameznik v skupini ve, da ni sam s problemi, kot jih ima.
Lahko vsakdo zapade v zasvojenost in kaj vpliva na obliko?
V zasvojenost zapadejo predvsem ljudje, ki v odnosih z drugimi niso sposobni izhajati iz svojega resničnega bistva. Ker ga bodisi ne čutijo ali pa se ga sramujejo. V sebi nosijo duševno bolečino, ki je bolj ali manj nezavedna ter nepredelana ter večinoma izhajajoča iz njihovega otroštva.
Ljudi, ki želijo navezati globje stike z njimi, težko spustijo k sebi. Zelo hitro pa se zbližajo z ljudmi, ki niso vredni zaupanja, saj v sebi nosijo občutek manjvrednosti. Ljudje, ki so nagnjeni k zasvojenosti, pogosto ne znajo doživljati svojih čustev zmerno, ampak njihovo čustveno razpoloženje niha med skrajnima točkam: med čustvenim vrhuncem in čustvenim mrtvilom. Velikokrat želijo spremeniti stvari, ki se jih ne da spremeniti, ne spreminjajo pa tistega, kar bi lahko spremenili. Nagnjeni so k sanjarjenju, zdi se jim, da da lahko svoje cilje uresničijo s pomočjo domišljije (pozitivno razmišljanje, vizualiziranje je dovolj za uspeh). Pogosto jim primanjkuje volje, da bi dosegli svoje cilje ter pomankanje vztrajnosti pri soočenju s težavami.
Seveda imata pri tem, ali bo nekdo padel v zasvojenost, pomemben vpliv dednost ter zgledi iz okolja, predvsem primarne družine ter skupine, kjer se posameznik počuti sprejetega. Večjo možnost za zasvojenost imajo ljudje, ki so v zgodnjem otroštvu doživeli travmatične izkušnje, še posebej, če je to bilo znotraj družine.
Katero sredstvo bo izbral posameznik “za svojo drogo”, je delno odvisno od spola (npr. moški bolj posegajo po alkoholu ter so odvisni od seksa, ženske segajo bolj po tabletah ter odvisnosti od nakupovanja), starosti, (mlajši so bolj zasvojeni z računalniškimi igricami), ekonomskega statusa (drage droge si na legalen način ne more privoščiti vsak) tradicije v družini, simbolnega pomena (zasvojenost s hrano).
Se sami ali vaši bližnji soočajo s težavami z zasvojenostjo? V Društvu »UP« nudijo pomoč in podporo vsem, ki se srečujejo z zasvojenostjo in s tem povezanimi izzivi. Izobražujejo o različnih oblikah zasvojenosti, njeni dinamiki, posledicah in možnih oblikah pomoči.
O Mateji Debeljak:
V svojem več kot dvajsetletnem delu z ljudmi si je pridobila bogate izkušnje, kako pomagati ljudem na čim bolj učinkovit in posamezniku prilagojen način. Pri svetovalnem delu izhaja iz notranjih in zunanjih virov moči ljudi, kateri so v vsakem posamezniku in v njegovem okolju. V procesu svetovanja pomaga pri razvijanju novih, svežih načinov razmišljanja, delovanja, komuniciranja. Vse to z namenom boljšega izkoristka osebnih potencialov in življenja. Svetuje tako posameznikom, parom, kot družinam, ki so se znašle v najrazličnejših življenjskih situacijah in pri tem potrebujejo pomoč. Pravi, da je pri njej dobrodošel vsak, ki potrebuje pomoč, ter vsak, ki bi rad delal na osebnem razvoju.
Foto: Pixabax
