Krompir, ki spada v rod razhudnikov (Solanum), vsebuje alkaloid solanin, ki je lahko zdravju škodljiv. Največ solanina, od 30 do 80 odstotkov, je v zunanjem delu krompirja, Rajka Vidriha s katedre za tehnologije rastlinskih živil in vino ljubljanske biotehniške fakultete citira Žurnal24. Največ ga je v kali, cvetovih, manj v zelenih delih, najmanj pa v gomoljih. Količina solanina se poveča s kalitvijo. Z izpostavljenostjo skladiščenega krompirja svetlobi nastajata tako klorofil kot solanin. “Tako je zelena barva krompirja znak, da vsebuje tudi povečano koncentracijo solanina,” pravi Vidrih.
Prevelika koncentracija solanina v krompirju lahko povzroči slabost, bruhanje, bolečine v predelu trebuha, močno drisko, glavobol, povišano telesno temperaturo.
“Strokovnjaki za skladiščenje živil, med njimi je bil tudi že pokojni dr. Janez Hribar, pravijo, da so analitske meritve pokazale, da je povečanje solanina v gomoljih tako majhno, da ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi, poleg tega je termolabilen in naj bi razpadel že pri temperaturi 50 stopinj Celzija,” še piše Žurnal24. Ali to drži in ali to pomeni, da lahko uživamo tudi krompir, ki kali, Rajko Vidrih za omenjeni medij ni niti potrdil niti zanikal, je pa pojasnil, kaj se po termični obdelavi dogaja s solaninom v krompirju. “Kuhanje neolupljenega krompirja zmanjša vsebnost solanina minimalno, le za okrog en odstotek, kuhanje olupljenega za 50 odstotkov, mikrovalovno kuhanje pa za okrog 15 odstotkov. Pečenje pri 150 stopinjah Celzija nima vpliva, medtem ko povzroči pečenje pri 210 stopinjah 40-odstotno zmanjšanje solanina.”
Iz tega lahko sklepamo, da krompirja, ki kali, ni dobro kuhati neolupljenega, članek zaključujejo na Žurnalu24.
Kaj moramo glede tega še vedeti in kako pravilno skladiščimo krompir, si lahko preberete TUKAJ.
