V toplem in vlažnem vremenu se kruh pogosto hitro plesni. Čeprav je mamljivo preprosto odrezati plesnive dele in pojesti preostanek, to ni varna praksa. Plesen lahko namreč prodre globoko v notranjost kruha, na mestih, ki jih s prostim očesom ne moremo zaznati. Idealno bi bilo, da bi vsakič pred jedjo kruha preverili, ali je na njem plesen. Včasih pa se zgodi, da plesni ne opazimo pravočasno in jo zaznamo šele, ko že zagrizemo v kruh.
Plesen, kot jo opisuje Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA), je mikroskopska gliva, ki se naseli na rastlinskih ali živalskih materialih. To nitkasto bitje proizvaja spore, ki mu dajejo značilno vidno barvo, pogosto v zeleno-rumenih odtenkih. Niso pa vse plesni nevarne.
Plesen na živilih: nekatere so nevarne!
Na živilih se lahko pojavi veliko vrst plesni, a niso vse škodljive. Vendar pa so nekatere med njimi lahko strupene, še posebej če so prisotne v velikih količinah ali pa se razvijejo v določenih pogojih. Te plesni proizvajajo strupene snovi, imenovane mikotoksini, ki lahko resno škodujejo zdravju, opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Nekatere vrste plesni, ki so znane po proizvodnji nevarnih mikotoksinov, vključujejo:
- Aspergillus flavus: Ta vrsta plesni proizvaja aflatoksine, ki so močno strupene spojine. Aflatoksini so najpogosteje prisotni na zemeljskih oreščkih, kot so arašidi, indijski oreščki, pistacije, ter izdelkih, kot je arašidovo maslo.
- Aspergillus parasiticus: Podobno kot A. flavus, tudi ta vrsta plesni proizvaja aflatoksine. Prav tako je pogosto prisotna na zemeljskih oreščkih.
- Fusarium spp.: Plesni iz rodu Fusarium lahko proizvajajo različne mikotoksine, vključno z deoksinivalenolom (DON), zearalenonom (ZEN) in fumonisini. Te spojine lahko povzročijo različne zdravstvene težave, vključno s prebavnimi motnjami in poškodbami jeter.
- Penicillium spp.: Nekatere vrste Penicillium plesni lahko proizvajajo mikotoksine, kot sta okratoksin A in patulin. Okratoksin A je lahko škodljiv za jetra in ledvice, medtem ko je patulin povezan z neželenimi učinki na dihala.
Kaj storiti, če ste pojedli plesniv kruh?
Čeprav je uživanje plesnivega kruha v večini primerov neškodljivo, obstaja možnost zdravstvenih težav, ki so sicer redke, a vseeno mogoče. Plesen je vrsta glive, na katero so lahko nekateri posamezniki alergični. Poleg alergijskih reakcij lahko težave povzročajo tudi mikotoksini, kemikalije, ki jih plesen lahko proizvaja pod določenimi pogoji. Te spojine so strupene tako za ljudi kot za živali. Čeprav občasno zaužitje majhnih količin plesni večinoma ne povzroča težav, lahko redno uživanje večjih količin ali dolgotrajna izpostavljenost postane zdravstveno tveganje.
Če ste pojedli plesniv kruh, je priporočljivo upoštevati naslednje korake:
- Izpljunite plesniv del kruha. Poskusite odstraniti ves vidni del plesni, vključno z okoliškim območjem, saj se plesen lahko razširi tudi na nevidne dele
- Sperite usta. Sperite usta s toplo vodo, da odstranite morebitne ostanke plesni.
- Bodite pozorni na morebitne simptome. Če se po zaužitju plesnivega kruha pojavijo simptomi, kot so slabost, bruhanje, driska, trebušne bolečine, alergijske reakcije ali splošno slabo počutje, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč.
- Posvetujte se z zdravnikom. Če ste zaskrbljeni ali imate kakršne koli zdravstvene težave po zaužitju plesnivega kruha, je najbolje poiskati nasvet zdravnika. Zdravnik vam bo lahko dal ustrezna navodila glede nadaljnjega ukrepanja.
Kako ugotoviti, ali je plesen strupena?
V večini primerov plesen sama po sebi ni škodljiva. Vendar kot pri mnogih stvareh v življenju obstajajo izjeme. Izpostavljenost mikotoksinom v večjih odmerkih lahko povzroči akutno toksičnost, ki vključuje gastrointestinalne simptome, kot so bruhanje, driska, ali celo bolezen jeter.
Prepoznavanje strupene plesni lahko predstavlja izziv, saj je vizualno težko razlikovati med strupeno in nestrupeno plesnijo. Mikotoksini, ki jih proizvaja strupena plesen, niso vedno vidni zgolj s prostim očesom. Vendar pa obstajajo nekateri znaki, ki bi lahko nakazovali prisotnost strupene plesni – intenziven vonj, neobičajna barva in tekstura. Strupena plesen pogosto oddaja neprijeten in oster vonj. Plesen se lahko pojavi v različnih barvah, vključno z zeleno, črno, modro ali rjavo. Vendar pa je pomembno opozoriti, da barva same plesni ni zanesljiv pokazatelj strupenosti.
Sledimo osnovnim pravilom
Za preprečevanje razraščanja plesni na hrani je pomembno, da sledite nekaj osnovnim pravilom. Živila hranite v hladilniku ali drugem hladnem in suhem prostoru, ki upočasnjuje rast plesni. Ne pozabite redno čistiti prostorov, kjer shranjujete hrano, saj plesen rada raste na mestih, kjer je bilo prej prisotno gnilo ali plesnivo živilo. Prav tako bodite pozorni na rok trajanja hrane in se izogibajte uživanju hrane, ki je potekla ali ima sumljiv vonj ali okus.
Kljub temu pa je pomembno poudariti, da čeprav uživanje majhnih količin plesni običajno ni škodljivo, je vedno bolje, da smo previdni. Če sumite, da je vaša hrana plesniva, je najbolje, da jo zavržete. Če ste zaužili plesnivo hrano in se ne počutite dobro ali imate simptome, kot so bruhanje, driska ali težave z dihanjem, poiščite zdravniško pomoč. Plesen je lahko škodljiva, zlasti za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, starejše ljudi, otroke ali tiste, ki so že alergični na plesni.
Kaj pravijo izsledki raziskav?
- Študija o toksičnosti plesni: Raziskovalci na univerzi v Kaliforniji so izvedli študijo, v kateri so preučevali toksičnost plesni na človeško telo. Ugotovili so, da nekatere vrste plesni proizvajajo strupene spojine, imenovane mikotoksini, ki lahko povzročijo različne zdravstvene težave. Med učinki uživanja plesni, ki so jih opazili pri poskusnih živalih, so bili prebavne težave, poškodbe jeter in ledvic ter v nekaterih primerih celo rakave bolezni.
- Vpliv plesni na dihalni sistem: Raziskovalci na univerzi v Teksasu so se osredotočili na vpliv plesni na dihalni sistem. Ugotovili so, da lahko vdihavanje plesni ali uživanje plesni, ki vsebuje mikotoksine, povzroči težave z dihanjem, vključno z draženjem nosne sluznice, kašljem, težkim dihanjem in poslabšanjem simptomov astme. Poleg tega so povezali izpostavljenost plesni z večjo pojavnostjo alergijskih reakcij dihal.
- Študija o mikotoksinu aflatoksinu: Mikotoksin aflatoksin, ki ga proizvaja plesen Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus, je bil predmet številnih raziskav. Raziskovalci so ugotovili, da aflatoksin povzroča jetrne poškodbe in je povezan z večjim tveganjem za razvoj raka jeter. Študije so prav tako pokazale, da lahko aflatoksin, ko ga zaužijemo s hrano, povzroči kronično izpostavljenost in dolgoročne učinke na zdravje.
- Učinki uživanja plesni na prebavni sistem: Raziskava, ki so jo izvedli na univerzi v Michiganu o zaužijemo plesen, lahko ta preide skozi prebavni sistem in vpliva na njegovo delovanje. Mikotoksini, ki jih plesen proizvaja, lahko povzročijo prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu. Nekateri mikotoksini imajo lahko tudi dražeč učinek na sluznico prebavnega sistema, kar lahko povzroči vnetje in razjede.
