Vsakdo od nas si je kdaj zaželel, da bi si vso izpitno snov zapomnil že ob enem pogledu na gradivo ali pa da bi se za vedno z živo natančnostjo spomnil najsrečnejših trenutkov iz preteklosti. Pa fotografski spomin res obstaja ali gre zgolj za izmišljeno supermoč genijev in detektivov iz priljubljenih serij? Preverite, kaj pravijo strokovnjaki!
Kaj je fotografski spomin?
Ko govorimo o fotografskem spominu, govorimo o izjemni sposobnosti pomnjenja, pri kateri si posameznik trajno in popolnoma natančno zapomni sliko, prizor ali besedilo, kot da bi ga gledal pred seboj. Ta sposobnost bi posamezniku omogočila, da si brez napora zapomni ogromne količine podatkov.
Fotografski spomin v tem smislu znanstveno ni potrjen, obstaja pa podoben, resničen koncept – ejdetski (ejdetičen) spomin.
Ta dva izraza se pogosto uporabljata kot sopomenki, a gre za dva različna koncepta. Pri ejdetskem spominu gre za sposobnost, da si posameznik z visoko natančnostjo zapomni podrobnosti slike ali prizora, vendar v nasprotju z domnevnim fotografskim spominom te spomini sčasoma zbledijo in niso trajni.
Najpogostejši pri otrocih
Ejdetski spomin je izjemno redka sposobnost, ki se pogosteje kot pri odraslih pojavlja pri otrocih. Po nekaterih ocenah naj bi ga imelo 2 do 10 odstotkov otrok, starih med 6 in 12 let, večina pa to sposobnost s starostjo izgubi. Razlogi za to niso povsem jasni.
Nekateri strokovnjaki verjamejo, da razvoj jezikovnih veščin omogoči bolj abstraktno razmišljanje, kar zmanjša potrebo po zanašanju na vizualni spomin. Drugi menijo, da obstajajo razlike v možganski strukturi odraslih in otrok, ki vplivajo na učinkovitejši priklic informacij pri otrocih.
Pri odraslih je resničnih primerov ejdetskega spomina zelo malo. Tisti z izjemnim spominom običajno le bolje uporabljajo različne tehnike pomnjenja in bolje povezujejo informacije.
‘Fotografski spomin’ v medijih
Ejdetski spomin je v filmih in serijah pogosto prikazan precej nerealistično in pretirano. Znani liki s to izjemno sposobnostjo so Mike Ross iz serije Suits, Sheldon Cooper iz The Big Bang Theory in Adrian Monk, detektiv iz serije Monk, ki naj bi se spomnil celo lastnega rojstva.
“V filmih, serijah in knjigah si lahko liki s fotografskim spominom natančno zapomnijo ogromno informacij, na primer enkrat preberejo stran in si za vedno zapomnijo vsako besedo. V resnici pa ni nobenih znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali obstoj takšne izjemne sposobnosti pri ljudeh,” je za IFL Science povedal kognitivni nevroznanstvenik Jon Simons, profesor z Univerze v Cambridgeu.
Kako lahko izboljšamo svoj spomin?
Čeprav fotografski spomin najverjetneje ne obstaja, nekateri ljudje vseeno izstopajo po izjemnih sposobnostih pomnjenja, vendar te posamezniki običajno uporabljajo različne tehnike pomnjenja.
Na spletni strani Very Well Health za lažje in hitrejše pomnjenje priporočajo naslednje strategije:
- Metoda palača spomina temelji na vizualizaciji in deluje tako, da nove informacije povežete z različnimi prostori v namišljeni “palači” v vašem umu. Ko želite podatke priklicati, se miselno sprehodite skozi ta prostor, pri čemer vsaka točka obudi določeno shranjeno informacijo.
- Metoda združevanja (angleško ‘chunking’) temelji na prepoznavanju vzorcev. Pri tej metodi razdelimo večje količine informacij na manjše, smiselne enote, ki si jih lažje zapomnimo.
- Nove informacije povežite v zgodbo ali sliko, tako da vsaka informacija vodi do naslednje, kar olajša priklic informacij (angleško ‘chaining’).
- Pomagajte si s kraticami, da si boste informacije lažje zapomnili (primer: kratica GROM za prepoznavanje znakov možganske kapi).
- Uglasbite informacije, ki si jih želite zapomniti. Glasba izkorišča ponavljanje in ritmično strukturo, ki pomagata pri boljši organizaciji in priklicu informacij.
- Poiščite besede, ki se rimajo s snovjo, ki si jo želite zapomniti, saj zvočni vzorci pomagajo pri lažjem shranjevanju in priklicu informacij.
Viri:
9 types of mnemonics to improve your memory. Very Well Health, dostopno na: https://www.verywellhealth.com/memory-tip-1-keyword-mnemonics-98466. Zadnji dostop: februar 2025.
Is photographic memory a real thing? IFL Science, dostopno na: https://www.iflscience.com/is-photographic-memory-a-real-thing-77301. Zadnji dostop: februar 2025.
The Possibility of Eidetic Memory in a Patient Report of Epileptogenic Zone in Right Temporo-Parietal-Occipital Cortex. MDPI, dostopno na: https://www.mdpi.com/2075-1729/13/4/956. Zadnji dostop: februar 2025.
