Vemo, da je materino mleko najboljša hrana za dojenčke, dojenje pa je najbolj naraven način prehranjevanja dojenčka. Žensko mleko ima neverjetno lastnost: prilagaja se posameznemu dojenčku in starostnem obdobju v katerem je, prilagodi se celo, če dojenček zboli, je povedala prof. dr. Zalka Drglin v NIJZ podkastu, ki je bil objavljen ob svetovnem tednu dojenja, ki letos poteka med 02. in 07. avgustom, pod sloganom Zmanjšajmo neenakosti – podprimo dojenje! pri tem je opozorila, da je to, ali bo ženska dojila ali ne, izbira vsake ženske in nihče nima pravice posegati v njeno odločitev.
Zmanjšuje tveganje za raka!
Dojenje ni zgolj hranjenje, med dojenjem se pri otroku zbuja veliko pozitivnih občutkov ugodja, denimo občutek bližine in varnosti, je razložila dr. Drglinova. Dodala je, da dojenje prinaša dolgoročne koristi tudi za zdravje ženske: znižuje tveganje za raka na dojki in jajčnikih, znižuje tveganje za povišan krvni tlak, če ženska želi dojiti in to steče brez večjih težav, pa to krepi tudi njeno duševno zdravje. “Da se zaradi dojenja prsi povesijo, pa ni resnica temveč mit,” zagotavlja. Pravi, da povešene dojke niso povezane z dojenjem, temveč so to spremembe, ki jih prinašajo leta.
Koristi dojenja za dojenčka:
- Pomaga pri obrambi pred okužbami.
- Zmanjšuje pojavnost hujših drisk.
- Znižuje tveganje za pojav bolezni dihal in vnetja srednjega ušesa.
- Preprečuje karies.
- Omogoča skladen telesni razvoj
- Ker je dojenček med dojenjem v tesnem telesnem in očesnem stiku z materjo, to prinaša tudi določene psihične in razvojne prednosti.
Ne po časovni shemi, temveč ko je otrok lačen
Po besedah dr. Drglinove se pri nekaterih ženskah že proti koncu nosečnosti lahko pojavi rumenkast izcedek. Prvo žensko mleko, ki je izjemno hranljivo in dobro za novorojenčkov imunski sistem, se imenuje ekolostrum. To mleko se v naslednjih desetih dneh spremeni – postane bolj prozorne barve -, vendar to ne pomeni, da je mleko vodeno ali da ni dovolj hranljivo, opozori na pogosto zmoto.
Mati naj otroka podoji, kadarkoli pokaže zgodnje znake lakote: izteguje jeziček, cmoka, išče dojko. Ne čakamo do takrat, ko je otrok že vznemirjen in joka, niti se pri dojenju ne držimo časovne sheme. Pogosto dojenje je na začetku povsem normalno: novorojenček se lahko želi dojiti tudi osemkrat ali dvanajstkrat v enem dnevu, in to je povsem v redu,
pravi prof. dr. Zalka Drglin.
Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa je, da naj se dojenčka izključno doji do dopolnjenega šestega meseca, nato pa se otroka, če tako ustreza mami in otroku, lahko doji tudi do drugega leta starosti.
Ali doječa mati lahko uživa sveže sadje in zelenjavo?
“Ženska naj uživa pestro mešano prehrano, vključno s svežim sadjem in zelenjavo. Pri tem niso izključnice niti stročnice in številna druga nekoč prepovedana hrano. Izločiti pa je treba alkohol (in kajenje) ter prekomerno uživanje kave – svetujeta se največ dve skodelici na dan. Zgolj v primerih, da ima otrok hujše težave se po posvetu s pediatrom lahko ženski svetuje izločanje specifičnih hranil ali živil,« sklene dr. Drglinova.
Imate vprašanje o dojenju? Postavite ga lahko našim strokovnjakinjam na forumu Najpogostejša vprašanja o dojenju.
Poslušajte celotni NIJZ podkast, v katerem boste izvedeli tudi kako se pripraviti, da bo po porodu dojenje steklo čim lažje, kakšna naj bo podpora partnerja, katere zmote še krožijo o dojenju, pa tudi marsikatero koristno informacijo o duševnem zdravju pri nosečnicah in materah po porodu.
