Testiranja pri dojenčku
Če se pri dojenčku pojavi kateri od znakov, ki nas napelje na sum na možnost alergije, npr. dermatitis (predeli suhe, pordele, luščeče in srbeče kože), hudo napenjanje, kolike, obilno polivanje, sluz ali krvave nitke v blatu, testiranje NI prvi možni ukrep.
Če mati doji, naj iz prehrane opusti kravje mleko in vse izdelke in vse sledove le-tega. Ne pomaga, če mati npr. ne pije mleka, hkrati pa uživa sir ali salame, ki skoraj vse vsebujejo mlečne beljakovine. Tudi kruh lahko vsebuje sledove mleka! To naj bo le poskusna dieta, ne več kot 2 meseca. Večina omenjenih težav je prehodnih in bodo v tem času izzvenele. Ne vztrajajte na dieti, v kolikor ne pride do izboljšanja po nekaj tednih. Posvetujte se z izbranim pediatrom, ki bo precenil kdaj je potreben pregled pri specialistu.
Pri večini omenjenih težav ne gre za IgE-posredovano alergijo in klasični alergološki testi (npr. kožni testi, krvni testi) niso indicirani.
V kolikor ima otrok izrazitejše težave (zelo močen dermatitis, koprivnice, otekanje, bruhanje, driska) je potreben pregled pri izbranem pediatru, ki vas bo napotil do ustreznega specialista.
Najpogostejša alergija v prvih 6ih mesecih
V prvih 6 mesecih sta najpogostejši alergiji na beljakovine kravjega mleka in jajc, veliko redkejše so alergije na pšenico, sojo, arašide. Atopijski dermatitis je rizični dejavnik za razvoj alergije na hrano. Ker je koža poškodovana in propustna za zunanje dejavnike lahko pride do t.i. senzibilizacije (pojav IgE protiteles) na alergene (npr. hrana, pršica …). Zato svetujemo pravilno in intenzivno nego in zdravljenje ekcematoidnih sprememb.
Raziskave so pokazale, da z zgodnjim uživanjem potencialno alergene hrane (npr. jajce in arašidi) vzpodbujamo oralno toleranco (prenašanje živila) in lahko preprečmo razvoj alergije na hrano. Pri otrocih z zmernim-težjim atopijskim dermatitisom zato priporočamo čimprej alergološko testiranje in nato uvajanje hrane (med 4. in 6. mesecem starosti).
Na kaj je otrok alergičen?
Velika večina alergij v prvem letu otrokove starosti je na beljakovine kravjega mleka oz. jajc, veliko redkejša je alergija na pšenico ali sojo. Večina omenjenih alergij je prehodnih in sčasoma izzveni. Alergije na arašide, drevesne oreščke, ribe, morske sadeže se ponavadi pojavijo kasneje in so bolj trajne. Druge alergije (stročnice, sadje) so pri otrocih zelo redke. Alergije na zelenjavo in meso pa pri otrocih ne vidimo.
Pri doječih mamicah gre manjša količina alergena lahko tudi v njeno mleko. Večina otrok z alergijo na hrano dobi reakcijo šele, ko sam zaužije določen alergen. Preventivno (pri otrocih brez težav), ne priporočamo diet za doječe mame. Iz otrokove prehrane izločimo le tisto hrano, ki evidentno povzroča težave. Pred morebitno dolgotrajno dieto se vedno posvetujte s pediatrom oz. specialistom alergologom. Dobro je tudi, da smo pozorni na cvetenje, na morebitne težave ob stiku s prahom ali živalsko dlako.
V dobi dojenčka so alergije na inhalacijske alergene (pršica, pelodi, živalska dlaka), ki povzročajo kihanje, srbenje oči, dihalne stiske, izjemno redke.
Najpogostejši alergeni
Obstajajo seznami in smernice, na kaj so otroci najpogosteje alergični, katera hrana je bolj in katera je manj alergena. Vsi ti spiski so okvirni, za neko oporo in osnovno informacijo, saj niti dva otroka nimata enake alergije.
Zgolj načelno velja, da so alergije pogostejše na živila, ki jih v naših krajih uživamo že rodove in so dolgo na naših jedilnikih, saj ima telo tako imenovan „genetski spomin“ in prej odreagira na neko znano živilo kot na „čisto eksotiko“. Vendar to velja načeloma! Prav nobene garancije ni, da otrok ne bo odreagiral npr. na avokado ali liči, kot tudi ni nujno, da ne bo prenašal čokolade. Vsak starš mora za svojega otroka ugotoviti, kaj mu ne odgovarja in s čim ima težave, vsi spiski so lahko oporna baza podatkov, iz katere izhaja.
Kako ščitimo kožo in dihala alergičnega otroka?
Po prvem letu se že lahko pojavijo prve težave z inhalacijskimi alergeni – pršica, pelodi in živalska dlaka. Omenjene alergije se kažejo s simptomi s strani dihal (alergijski rinitis, astma) in oči. Pomaga pogosto izpiranje nosu in oči s fiziološko ali hipertonično raztopino, ob večjih težavah tudi zdravljenje z zdravili (antihistaminik, kortikosteroidno pršilo za nos, antialergijske kapljice za oči). Koža potrebuje najprej odstranjevanje alergenov, torej umivanje in dobro nego, najbolje z lekarniškimi negovalnimi in po potrebi tudi kortikosteroidnimi mazili (ob dermatitičnih izpuščajih).
Če je otrok alergičen na pršico, je treba paziti na čistočo v stanovanju, redno odstranjevati prah – brisati z mokro krpo, ki prah zadrži, nujen je dober sesalec s hepa filtrom. Pršica lahko povzroča težave tako na koži, kot na dihalih. Zelo pomembna so čista ležišča (vzmetnice). Najboljši so taki, ki ne omogočajo razvoja pršice ali pa prevleke, ki onemogočijo uhajanje izločkov pršic nazaj v zrak.
Tudi vsa posteljnina (odeje, vzglavniki, prevleke, rjuhe) mora biti taka, da naselitve pršice ne dopušča (mikrovlakna), ali pa jo moramo prati na 5 dni in najmanj na 60 stopinj, še bolje, če jo lahko kuhamo. Pršica ne prenaša temperatur pod ničlo (zato je možen tudi ukrep zamrzovanje v skrinji). Pršica z lahkoto prestane pranje v pralnem stroju na 40 stopinj.
Posteljnino za alergike moramo obvezno redno menjavati in prati na 60 stopinjah. Redno je potrebno sesati tudi vso oblazinjeno pohištvo, preproge iz naravnih vlaken v čim večji možni meri odstranimo, enako velja za zavese. Peremo s čim manj agresivnimi praški, po možnosti brez mehčalcev, lahko pa uporabljamo kis, ki nekoliko omehča vlakna.
Kožo umivamo in negujemo s čim manj kemičnih sestavin
Vsa sredstva za kožo naj bodo čim bolj nevtralna, brez dišav, konzervansov, rastlinskih ekstraktov in drugih dodatkov. Najbolje jih je kupiti v lekarni oz. da jih predpiše zdravnik. Najboljša so običajna trda mila, brez dodanih losjonov, krem ipd, ki puščajo filme na koži. Zelo pomembno je, da se milo z lahkoto in v celoti spere s kože. To je pomembnejše kot to, da vsebuje cel kup negovalnih snovi, ki ostajajo na koži in jo dražijo. Kar atopična koža potrebuje, dobi z negovalnimi mazili, ki jih predpiše otrokov zdravnik.
Z milom umivamo čim manjšo površino telesa, samo tiste dele, ki so nujni – roke, noge, ritko po kakanju, drugo ni potrebno. Večini otrokom koristi oljna kopel, ki jo naredimo sami tako, da v pol litra tople vode z mešalnikom vmešamo 0,5-1 dcl oljčnega olja, to zmes vlijemo v banjico za kopanje in otroka pustimo, da v tem čofota 10 – 15 min, večjega lahko tudi dlje. Po kopanju otroka samo otremo. Pri tem bodite pozorni, otrok je zelo spolzek in enako banja oz. kad. Otroka NE brišete, da čim več olja ostane na koži. Ta kopel ustreza mnogim, ampak žal ne vsem alergikom.
Kaj sploh še lahko je(m)?
Večini ljudi se svet malce ustavi, ko morajo iz prehrane določeno hrano, npr. mleko, jajca ali celo pšenico. Na srečo se tudi s tem zmore shajati, saj veliko receptov za zelo okusne jedi najdete na forumu Alergije – recepti.
Palačinke se da speči tudi povsem brez mleka, jajc, brez pšenične moke npr. s kompotom, iz mešanic drugih mok, z žličko čičerikine moke, ki odlično nadomešča jajca, obstaja moka za peko peciva, ki je namenjena celiakašem, proizvajalec je Schaer in se za peko peciv zelo dobro obnese. Namesto pšenice lahko uporabite ajdo, riž, koruzo, veliki večini alergikov se obneseta kvinoja in amarant, ki sta odlična povsod: kot priloga, kot mineštra, kot zakuha v juhi, kot žitni obrok, na slan ali sladek način ipd. Je pa res, da smo sprva povsem izgubljeni in moramo narediti dejansko revoluciji najprej v svojih glavah, nato še v shrambah in kuhinjah.
Pira je vrsta pšenice in večina alergikov je ne prenaša. Potrebno jo je poskusiti. Kamut ni vrsta pšenica, vsebuje pa gluten. Kvinoja in amarant ga ne, tudi ne ajda, koruza, riž, proso, tapioka (manioka). Oves, ječmen in rž vsebujejo gluten.
Velika večina salam, hrenovk, paštet, vsebuje mlečne beljakovine, mnogo tudi jajčni lecitin in škrob, ki ni deklariran in ne vemo, od kod izvira. Teh izdelkov alergik ne sme uživati (tudi doječa mati ne).
Naučite se brati deklaracije! Natančno in pozorno, tudi pri izdelkih, za katere menite, da veste, kaj vsebujejo. Torej deklaracije morate brati zelo pozorno, izdelkov, ki sestavin nimajo točno navedenih, pa ne kupujte oz. ne uživajte.
Če jeste kjerkoli zunaj, se dobro prepričajte, kako bo hrana pripravljena. Primer: pomfri načeloma lahko uživa večina alergikov, vendar ne, če se cvre v istem olju, v katerem se cvrejo npr. dunajski zrezki, saj v olju ostanejo ostanki jajc oz. panade. V nekaterih restavracijah cvrejo pomfri tudi na arašidovem olju. Take stvari je treba nujno preveriti.
Kje kupiti hrano za alergike? Večino dietne hrane se dobi na dietnih oddelkih vseh večjih trgovcev, ponudba je različna, večja kot je trgovina, večjo izbiro imajo. Mnogo reči se dobi tudi po bio prodajalnah. Ponudba je dokaj dobra.
Zdravila
Veliko staršev otrok noče obremenjevati z zdravili. Vendar npr. atopični dermatitis je huda nadloga in kdor ga je imel, otroku ne bo odrekal antihistaminika, ki vsaj delno ublaži srbečico. Najbolj pomembno je seveda lokalno zdravljenje s protivnetnimi kremami. Kdor ima izkušnje z alergijskim rinitisom ali konjuktivitisom (vnetje v nosu oz. očeh zaradi alergije), prav tako ne bo pomišljal o uporabi ustreznih zdravil, ki blažijo težave.
Zavedati se moramo, da so lahko težave zaradi alergije tudi zelo hude in otroku ne pustijo spati, zaradi razdraženega žrela otrok ne more jesti, zaradi otekle sluznice v nosu ne more normalno dihati, od alergije lahko zverinsko bolijo ušesa, ki sicer niso vidno vneta, isto je z očmi.
Če se otrok stalno praska, bodisi po koži, bodisi po očeh, je velika nevarnost, da si bo kožo ali oko ranil in z rokami tja zanesel klice, ki lahko povzročijo grdo okužbo očesa ali kože. Zato je srbečico nujno blažiti.
Tudi kortikosteroidnih mazil, kapljic in pršil se ni treba bati, saj delujejo lokalno, na mestu, kjer je vnetje najhujše. Če jih boste uporabljali po navodilu, se ni treba bati. Pri res hudih reakcijah je včasih potrebno ukrepati tudi po principu „manjšega zla“. Če zdravniku, ki otroka obravnava, ne zaupate, ga skušajte zamenjat ali se posvetujte z drugim zdravnikom, nikar pa sami ne uvajajte in ne ukinjajte nobenih zdravil, niti ne prilagajte doz, ki se vam zdijo „neustrezne“.
Poznate program Varuh zdravja?
Varuh zdravja je program aktivnega varovanja zdravja. Z njim Vzajemna zdravje ne le zavaruje, temveč pomaga zanj tudi skrbeti in ga ohranjati. Na spletni strani je brezplačna in odprta Spletna telovadnica Varuh zdravja za vse, ki želite narediti nekaj dobrega zase. V njej lahko s profesionalnimi trenerji dosežete svoje vadbene cilje in brez stroškov poskrbite za svoje počutje in zdravje. Več >>>
Vsebino Meseca aktivnosti za zdravje 2018 omogoča Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.
Vir:
forum Pediatrija
forum Alergija
