Alergije so postale del vsakdana. Danes ima že skoraj polovica prebivalstva neko obliko alergije, po napovedih strokovnjakov pa bo v prihodnje to število še naraslo. Kaj to pomeni za nas in kako lahko zaščitimo sebe in svoje otroke? Na to in druga vprašanja je odgovorila Tina Vesel Tajnšek, dr. med. spec. pediatrije, ki je v video prispevku za Zdravniško zbornico Slovenije razkrila presenetljive povezave, praktične nasvete in zaskrbljujoče trende.
Vpliv preteklosti in okolja
Ste vedeli, da na verjetnost za razvoj alergij ne vplivajo le vaše navade, ampak tudi navade vaše babice? Pediatrinja opozarja na zanimivo povezavo: če je babica v nosečnosti uživala mlečne izdelke in jajca, je večja verjetnost, da so njeni vnuki manj alergični. Nasprotno, kajenje v nosečnosti poveča tveganje za alergijske bolezni pri potomcih. Tudi okolje, v katerem živimo, igra ključno vlogo.
Na Finskem se z alergijami spopadajo s presenetljivo metodo, ki pa temelji na znanosti: v peskovnike v vrtcih dodajajo prst z zdravo mikrobioto. Otroci, ki se igrajo v takšnem okolju, se naravno kolonizirajo s koristnimi mikroorganizmi, kar zmanjša tveganje za razvoj alergij. Tudi stik z zemljo in igranje na travnatih površinah lahko pripomoreta k boljšemu imunskemu sistemu.
Alergije, ki jih ne smemo spregledati
Najpogostejše alergijske bolezni, s katerimi se srečujemo, so seneni nahod, atopijski dermatitis (ki prizadene vsaj 10 % otrok v Sloveniji) in alergije na hrano. Zaskrbljujoč je porast najhujših oblik alergijske reakcije – anafilaksije. Po podatkih pediatrinje Vesel Tajnšek se anafilaksija pri otrocih v Sloveniji zgodi približno vsake štiri dni, večina primerov pa se zgodi v šolah. Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana letno zaradi anafilaksije zdravijo okoli 60 otrok.
“Anafilaktična reakcija se pri otroku pogosto najprej pokaže na koži – kot koprivnica, srbečica ali hripavost. Lahko pa se pojavi tudi nenaden občutek zapore v grlu; otrok lahko pokaže na vrat in reče, da ga duši. V hujših primerih je prizadet srčno-žilni sistem – otrok deluje zaspan ali celo izgubi zavest zaradi padca krvnega tlaka,” razloži pediatrinja. V Sloveniji se anafilaksija pri otrocih zgodi približno enkrat na štiri dni, najpogosteje v šolskem okolju. Smrtnosti med otroki v zadnjih desetletjih ni bilo, pri odraslih pa letno beležimo enega do dva smrtna primera, pogosto po piku žuželke. Ko pride do reakcije, je ključno, da otroka zadržimo čim bolj pri miru in uporabimo adrenalinski injektor – namestimo ga v zunanji del stegna, sprožimo in držimo 5 do 10 sekund, nato pa takoj pokličemo nujno pomoč.
Preprečevanje alergij s hrano in dojenjem
Že v zgodnjem otroštvu lahko veliko naredimo za preprečevanje alergij. Ena izmed metod je t. i. oralna toleranca. Zdravnica svetuje, da dojenček, ko je zmožen uživati gosto hrano, vsaj nekajkrat tedensko dobi majhno količino arašidovega masla ali kuhanih jajc, na žlici za polizati. Tako se telo navadi na alergene in zmanjša se verjetnost za razvoj alergije. Pomembno vlogo pri zaščiti igra tudi dojenje.
A pozor: zdravnica opozarja, naj v zgodnjem otroštvu ne uporabljamo kozmetike, ki vsebuje prehranske alergene (kot so arašidi, mleko, jajca), saj lahko tak stik preko kože zmede imunski sistem. Telo lahko alergene napačno prepozna kot nevarne – in se nanje kasneje burno odzove.
Pomembno je vedeti, da se alergija na arašide lahko razvije že ob prvem stiku, če ta ni preko hrane, ampak na primer preko kreme. Zato je pri izbiri kozmetike za dojenčke pomembno paziti, da ne vsebujejo prehranskih alergenov.
Ključna sporočila, ki si jih velja zapomniti
- Alergije so vse pogostejše – skoraj vsak drugi prebivalec jih že ima ali jih bo razvil v prihodnosti.
- Na razvoj alergij vplivajo dejavniki iz preteklosti, tudi življenjske navade naših babic, ter okolje, v katerem otroci odraščajo.
- Najpogostejše so alergije na pelode, hrano in atopijski dermatitis, vse pogosteje pa se pojavlja tudi anafilaksija, ki zahteva hitro ukrepanje.
- Oralna toleranca – zgodnje uvajanje majhnih količin alergenov (arašidi, jajca) – lahko zmanjša tveganje za alergijo.
- Dojenje ima zaščitni učinek, saj krepi imunski sistem dojenčka.
- Izogibajmo se kozmetiki s prehranskimi alergeni, saj lahko stik preko kože sproži napačen odziv imunskega sistema.
