Tako pravi specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med., ki pove, da običajno ni razloga za skrb, če se dihanje in hropenje umirita, ko se otrok dobro odkašlja in se mu sčisti nos. “Če se pri akutnem bronhitisu ali bronhiolitisu okužba v srednjih dihalih stopnjuje, pri otroku kljub čiščenju nosu in izkašljevanju ne pride do izboljšanja. Prav gotovo sta od simptomov, ki terjajo pregled pri zdravniku, najpomembnejša oteženo in pospešeno dihanje, pri dojenčkih v prvih mesecih pa dihalni premori,” pove. Dodaja, da je potek bronhitisa in bronhiolitisa lahko zelo težak predvsem pri majhnih otrocih – v prvih tednih oziroma mesecih življenja.
Za zaščito zdravja novorojenčkov je zelo pomembno, da starejši sorojenci vsaj prve tedne, ko novorojenček pride iz porodnišnice, ne hodijo v vrtec, od koder lahko prinesejo različne virusne in bakterijske okužbe ter okužijo tudi novorojenčka, saj je pri njih veliko večje tveganje za potek katere koli okužbe.
Helena Mole, dr. med., spec. pediatrije
Vnetje sapnic in malih sapnic
Pri bronhitisu gre za vnetje sapnic, pri bronhiolitisu pa so vnete male sapnice. “Akutni bronhitis, kjer prevladuje zožanje dihalnih poti, se lahko pojavi zaradi virusne okužbe ali kot reakcija na zunanjega povzročitelja, kaže pa se predvsem s piskanjem. Pogosteje se pojavlja pri osebah z alergijami in je lahko tudi dedno pogojen – se bolj pojavlja v določenih družinah,” razlaga pediatrinja. Bronhiolitis pa običajno povzroči okužba z virusom, najpogostejši povzročitelj je respiratorni sincicijski virus (RSV). Nad pljuči se sliši več pokanja, poleg tega je težava tudi velika količina sluzi. “Za bronhiolitisom zbolevajo tudi otroci, ki niso nagnjeni k obolevnosti, kot je to bolj pogosto pri bronhitisih. Marsikdaj pa ne vemo zagotovo ali gre za bronhitis ali bronhiolitis, saj se lahko tudi prepletata,” priznava Helena Mole.
Hidracija in vlaženje sluznice
Kot pravi pediatrinja, ne glede na to, za kakšno vrsto okužbe dihal gre, sta zelo pomembna hidracija in učinkovito čiščenje nosu. “Starše v svoji ambulanti učim, da že v zgodnjem dojenčkovem obdobju s fiziološko raztopino vlažijo in čistijo dojenčkov nos, saj jim v zimskem času težave z dihanjem lahko povzroča tudi suh zrak, ne glede na to, ali gre za suho in oteklo nosno sluznico ali za izcedek. Za učinkovito čiščenje nosu je najbolj pomembno redno vlaženje sluznice – če jo dovolj vlažimo, niso potrebne bolj agresivne oblike spiranja nosu, kot je denimo sesanje,” pove. Dodaja, da otroci lahko uporabljajo tudi dekongestive – sredstva za zmanjšanje otečene nosne sluznice – vendar svetuje ‘varčno’ uporabo, še posebej pri majhnih otrocih. “Zelo dobro pa se obnesejo zvečer pred spanjem, da otrok vsaj za nekaj ur bolj kakovostno spi in se spočije.“
Lajšanje kašlja
Pediatrinja svetuje, da odkašljevanje pri otrocih lajšamo predvsem tako, da poskrbimo, da otrok res veliko pije in z rednimi inhalacijami (lahko s fiziološko raztopino). “Če je sluz zelo gosta, mu lahko pomudimo tudi sirup za izkašljevanje, vendar tega ne smemo dajati pozno popoldne in zvečer, da kašelj ne moti otrokovega spanca. Sirupe za umiritev kašlja se lahko uporablja v primeru suhega in dražečega kašlja brez izločka, nikakor pa v primeru mokrega kašlja (kašlja z izločkom), saj je kašelj naravni mehanizem telesa, da spravi ven odvečno sluz,” opozarja Helena Mole.
Tako kot spiranje nosa s fiziološko raztopino, bodo tudi inhalacije učinkovite le, če se jih bo izvajalo dovolj redno. Pri inhalatorjih je zelo pomembno, da se jih po uporabi primerno očisti, osuši in razkuži, da ne postanejo gojišče virusov in bakterij.
Helena Mole, dr. med., spec. pediatrije
