Dolgoletno prepričanje, da je ADHD otroška motnja, se je spremenilo. Sodobni pogledi priznavajo, da je ADHD prisoten tudi pri odraslih, pri čemer naj bi bila motnja prisotna pri treh odstotkih odrasle populacije. Poleg tega se vse bolj uveljavlja spoznanje, da se simptomi ADHD pri dekletih in ženskah lahko razlikujejo in kažejo skozi drugačno klinično sliko.
Nova raziskava, ki je analizirala podatke več kot 100.000 ljudi, je pokazala, da imajo odrasle osebe z ADHD trikrat večje tveganje za demenco kot osebe brez ADHD. Poleg tega lahko simptomi ADHD pri starejših ljudeh kažejo na zgodnje znake kognitivnega upada, zato raziskovalci poudarjajo, da je treba te simptome jemati resno. Raziskovalci še ugotavljajo, ali imajo pri tej povezavi morda vlogo tudi zdravila za zdravljenje ADHD.
Zakaj je pomembno postaviti diagnozo ADHD?
Nacionalni program duševnega zdravja MIRA navaja, da je pomembno postaviti diagnozo motnje pozornosti in hiperaktivnosti zato, da se posamezniku lahko pripravi ustrezen načrt pomoči, ki mu omogoča doseganje svojih potencialov kljub motnji.
Obstajajo trije različni tipi motnje pozornosti in hiperaktivnosti:
- Impulzivni in hiperaktivni tip: za ta tip je značilno, da se otroci stežka umirijo, morajo stalno nekaj početi in hitro zadovoljiti svoje trenutne želje, zaradi česar so lahko moteči za svojo okolico.
- Tip s prevladujočo motnjo pozornosti: pri tem se odražajo težave z osredotočanjem, nemirnimi mislimi ali zasanjanostjo, pri čemer ni značilne prekomerne gibalne aktivnosti. Ker te težave niso moteče za okolico, so ti posamezniki lahko hitro spregledani ali po krivici označeni za lene ali nemotivirane, čeprav se v ozadju borijo s težavami pozornosti. V splošnem imajo lahko nižjo učno uspešnost in so manj priljubljeni med vrstniki.
- Mešani tip: gre za preplet impulzivnosti, hiperaktivnosti in slabše pozornosti.
Alzheimerjeva demenca
Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem, opozarja NIJZ. Obstaja več vrst demence, najpogostejša je Alzheimerjeva demenca. Demenca prinaša veliko bolezensko, socialno, telesno, čustveno in finančno breme za osebo z demenco in svojce. Zdravila, ki bi pozdravilo demenco ne poznamo. Kljub temu pa je zgodnje prepoznavanje pomembno, saj z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje bolezni.
Dejavnikov tveganja za demenco je veliko, delijo se na nespremenljive, tiste, na katere ne moremo vplivati, in spremenljive, tiste, ki jih lahko moduliramo. 40 odstotkov vzrokov demence lahko zmanjšamo ali zamaknemo, s prilagajanjem življenjskega sloga ter zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem. Preberite več mitov in resnic o Alzheimerjevi demenci.
Vira:
