Mati, ki doji, naj se zaveda, da lahko njen otrok prejema alergene tudi preko njenega mleka. To pomeni, da je potrebno iz prehrane matere izločiti snovi, ki povzročajo alergijo pri njenem otroku. Meni sami ni bilo nikoli problem izločiti določene hrane (pa če sem jo še tako rada jedla), saj je bila pri moji deklici takoj opazna (in je še sedaj, ko je stara 15 mesecev) reakcija na določena živila. Nikakor se nisem sprijaznila s prenehanjem dojenja, saj menim, da je materino mleko ob strogi diete matere vseeno bolj primerno kot kakršen koli umetni pripravek.
Ne kupujte hrane, ki vsebuje razne dodatke, barvila, aditive ali konzervanse!
Tehnološki postopki za izboljšanje barve in okusa živilskih izdelkov imajo za posledico tudi vedno večjo potrošnjo dodatkov, ti pa seveda človekovemu zdravju niso koristni.
Dodatek (aditiv) za živilo je vsaka snov, ki sama po sebi ni živilo in ki se tudi redno ne uporablja kot poglavitni del (sestavina) hrane. Taka ima ali tudi nima hranljivo vrednost, vendar pa posredno ali neposredno vpliva na hrano oz. živilo.
Živila, ki vsebujejo dodatke so: moke (belilni pripomočki, dišave, barvila, oksidanti, kalijev bromat, …), predelano sadje in zelenjava (dodatki za izboljšanje barve, vonja in sestave, brezalkoholne pijače (sladkor, barva, ogljikov monoksid, kisline, pektini, eterična olja, antioksidanti), kvašeni napitki (pivo), mlečni izdelki, mesni izdelki, olja, masti, margarine.
ALERGIJE NA ŽIVILA, KOMBINIRANA Z ALERGIJO ZA CVETNI PRAH (NAVZKRIŽNA ALERGIJA)
Pojav alergije na živila (določena zelenjava, sadje, oreški, začimbe, semena in žito) je velikokrat povezana z alergijo na cvetni prah. Alergiki na trave in žitni pelod so tako še posebej občutljivi za žita, stročnice in sojo.
Taki alergiki se morajo izogibati čajem iz cvetov (npr. kamiličnem). Prepovedan je med, ker vsebuje še veliko cvetnega prahu.
Kombinacije alergenih pelodov in alergenih živil:
Leska, Breza, Jelša: Pečkato in koščičasto sadje (jabolko, marelica, češnje, breskve, hruške, slive), lešniki, mandlji, korenje, zelena, kivi, marakuja, mango, orehi, jagode, začimbe (janež, kumina, koriander, komarček).
Trave in cvetni prah žit: Žita (še posebej surova in le malo predelana) – rž, oves, ječmen, pšenica, muesli, polnozrnati in raznovrstni kruh, stročnice (grah, fižol, leča), arašidi, soja, itd.
Zelišča in cvetje: Zelišča in začimbe, zelena, itd.
Divji pelin (ambrozija, artemizija): Muškat, ingver, poper, kuhana zelena (zeleni del), sezam, semena sončnic, surov gomolj zelene, arnika, artičoka, kamilice, regrat, melona, banana
Travni pelodi: Moka, paradižnik, melona, kivi
| rastlina / mesec | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 |
| navadna leska | x | x | x | x | ||||||||
| črna jelša | x | x | x | |||||||||
| navadna breza | x | x | ||||||||||
| hrast | x | x | ||||||||||
| travniški lisičji rep | x | x | ||||||||||
| travniška latovka | x | x | ||||||||||
| pasja trava | x | x | ||||||||||
| visoka pahovka | x | x | ||||||||||
| žita | x | x | ||||||||||
| travniški mačji rep | x | |||||||||||
| krišina | x | x | x | x | x | x | ||||||
| navadni pelin | x | x | x | |||||||||
| pelinolistna ambrozija | x | x | x |
Zavedajte se: tisto, česar otroku nismo dali, mu ne more škodovati!
ALERGIJA NA ŽIVALSKE BELJAKOVINE
Kljub vsemu pa se pri otrocih ne smemo popolnoma odpovedati vsem živalskim beljakovinam. Popolna opustitev kravjega mleka in jajc pomeni namreč velik poseg v prehrano odraščajočega otroka.
Alergičnemu otroku različna ali nova živila ponudimo le enkrat na teden. Tako se laže izognemo tudi kombiniranim in adicijskim učinkom. Najboljši pregled bomo dobili, če si nekaj tednov zapisujemo, kaj smo jedli. Tak načrt nam pomaga izbrati potrebne dodatke k prehrani, če so le ti potrebni.
Najbolje je, da si ne delate seznamov prepovedane hrane ampak ravno obratno, seznam dovoljenega (pozitivnega), ker se tako laže izognemo napakam.
ALERGIJA NA MLEKO
Pri alergiji na mleko je potrebno iz prehrane izključiti vse mlečne izdelke. To so mleko, smetana, maslo, jogurt, skuta, pinjenec, sir. Mleko ali mlečne sestavine (npr. sirotka) so velikokrat tudi skriti v konzerviranih mesnih izdelkih, v kruhu, v svetlih prelivih za solate in omakah za pečenke, v margarini, sladoledu, pudingih, likerjih, kuhanih šunkah, klobasah in salamah, , majonezah, paradižnikovem kečapu, bombonih,…
ALERGIJA NA JAJCA
Pri tej alergiji je, podobno kot pri mleku, prepovedano uživanje surovih, kuhanih ali pečenih jajc. Pazite na jajca v prahu in jajčne dodatke v industrijsko pripravljenih testeninah, pecivu, majonezah, mesnih polpetah (dodano jajce kot gostilo), kuhanih mesnih cmočkov, krompirjevih cmokih, in podobno.
Pri alergiji na jajca je pomembno vedeti, da so nekatera cepiva (MMR cepivo, ki ga prejme otrok pri starosti enega leta) pripravljena na beljaku iz kurjih jajc in otroci, občutljivi na jajca ne smejo biti cepljeni s takimi cepivi ali pa so cepljeni pod nadzorom, na kliniki.
ALERGIJA NA RIBE
Bolnik mora opustiti uživanje rib in ribjih izdelkov. Alergiki imajo lahko težave, če jedo meso kokoši, ki so bile hranjene z ribjo moko. Naja ima zelo rada potočno postrv, ki je sladkovodna riba, zato ji enkrat mesečno pripravim.
ALERGIJA NA MESO
O mesu, jajcih, mleku in morskih ribah smo že prečitali zgoraj. Te alergije so najpogostejše pri malih otrocih. Alergije na svinjino so redkejše kot za govedino. Če gre za alergijo za mleko, so dietni nasveti odvisni od stopnje obolenja, od starosti otroka in morebitnih drugih alergij. Če mati lahko doji, je njeno mleko ob ustrezni dieti najboljša oblika prehrane. Že pripravljena hrana za dojenčke pogosto vsebuje razne skrite omake in začimbe, škrobe, smetano ali sirotko (piškoti),… Prav bi bilo, ko bi kašice in dodatke za alergičnega otroka naredili sami. Ob skrbni prehrani ni potrebno dodajati vitaminov. Če dvomimo, se posvetujemo z zdravnikom ali dietetikom. Na ljubljanski Pediatrični kliniki se lahko posvetujete z dietetičarko kadarkoli, brez napotnice.
Alergiki, ki so preobčutljivi na penicilin, pogosto reagirajo na meso živali, ki so bile zdravljene s temi zdravili.
ALERGIJA NA PLESNI (GLIVICE)
Ta alergija zahteva težko dieto. Ne smemo uživati sveže, presne zelenjave in lupinastega sadja, začimb, moke, kruh. Plesni se nahajajo tudi v hišnem prahu. Veliko živil je proizvod gljivic, npr. pivo, vino, kis, kislo zelje, sir.
ALERGIJA NA OREHE IN DRUGO LUPINASTO SADJE
Strogo se je potrebno izogibati vsem vrstam orehov in lupinastega sadja in živilom, kjer so le-ti skriti: čokolade, marcipan, medenjakom, jedilno olje iz sončničnih semen. Pri človeku, ki je alergičen na lupinasto sadje rado pride do navzkrižne alergije z jabolki.
ALERGIJA NA ZELENJAVO
Posebej alergena zelenjava je: korenje, zelena, stročnice, paradižnik, krompir. Zelenjava je rada skrita v industrijsko pripravljenih omakah, juhah, tekočih začimbah. Soja sodi k stročnicam. Sojino moko vsebujejo sredstva za zgostitev jedi, globoko zamrznjene jedi, omake, peciva, jušne začimbe, čokolada, kosmiči, umetne kreme, hrenovke, klobasice, sojino jedilno olje, margarina, majoneza, dodatki k masti, …
ALERGIJA NA SADJE
Zelo znane povzročiteljice alergije so vrtne jagode. Alergične težave so večinoma sezonske narave (ko uživamo sadje, ki je takrat na voljo). Lahko pride tudi do močne križne reakcije med različnimi vrstami sadja (npr. jabolka + olive, mandarine+pomaranče)
ALERGIJA NA ZAČIMBE
Močni alergeni so: lovorjev list, janež, kumina in curry. Pri strogih dietah je priporočljivo, da so jedi čim manj začinjene.
ALERGIJA NA SREDSTVA ZA KONZERVIRANJE IN BARVILA
Največ barvil užijemo z bomboni, žvečilnim gumijem, brezalkoholnimi pijačami, slaščicami in celo tabletami. Sredstva za konzerviranje so v vseh ribjih in številnih mesnih konzervah, v gotovih jedeh, gotovih solatah, omakah, majonezah, in še mnogo drugih jedeh.
Piše: Karmen Mlinar
