Naša deklica je septembra pričela hoditi v vrtec. Do takrat smo se uspešno izogibali raznim bonbonom, piškotom ipd., tudi v trgovini ni nikoli pokazala želje, da bi imela v roki ali ustih kaj drugega kot kruh. Ko pa je pričela hoditi v vrtec, se ji je čisto “zmešalo”, govorila je le še o bonbonih in piškotih, ki jih je v vrtcu dobila “skoraj” neomejene količine – veliko jih tja zaide z rojstnimi dnevi, za pocrkljat otroke pa jih imajo tudi vzgojiteljice. Deklica je bila v enem tednu dobesedno zasvojena s sladkorjem. Kako je v vaših vrtcih, oz. kako ste reševali tako zasvojenost? (Privoščila bi ji sicer neomejene količine sladkarij, toda kaj ko potem ne je nič drugega, pojavljati se ji je začel karies, ipd)

Tudi jaz pri svojih otrocih nisem nikoli navdusena nad pretiranimi kolicinami sladkarij.V vas vvrtcu pa ne vem, kako da nimajo omejitev glede sladkarij.Pri nas v vrtcu ne jejo bombonov, oz. zelo, zelo redko.Takrat jaz malemu dam s sabo limonim vitergin, ki se mi zdi najmanj pobarvan.Drugace pa mu revcku zacne po bombonih takoj tecti iz noska in moram prav paziti, da ne poje kaksnega sladkega in pobarvanega bombona.V vrtcu, kamor hodi so glede sladkarij zelo pazljivi, da pa bi jih imele vzgojiteljice za pomirit otroke, ta pa bi bila ze prehuda.Saj se da otroka pomiriti tudi z cim drugim , kot sladkarijami.Jaz bi na tvojem mestu jasno povedala, da tega ne odobravam, verjetno pa tudi druge mame ne.

Lp Mojca

Pozdrav!

Pri nas so imele kak piškotek za premostit hudo lakoto otrok med obroki. Ker pa naše dete že itak nerad je, so me opozorile, da njemu ne bi rade dajale piškotov, ker sicer ne je kosila. Jasno, da sem se strinjala! In všeč mi je, da imajo skoraj nesladkan čaj ipd.
Z vzgojiteljicami imam precej dobre izkušnje.

Neda

Glede tega imam zelo slabo izkušnjo iz vrtca v katerega je hodila hči, na srečo samo par mesecev. Tam so vzgojiteljice dejansko otrokom kar naprej dajale sladkarije – za tolažbo, za crkljanje, ipd.Kar naprej so jedli smokije, čips – vsega tega prej ni nikoli jedla – in tudi sedaj ji teh stvari ne kupujem. Na srečo je v vrtcu, ki ga obiskuje sedaj, zadeva bolj urejena. In tudi vzgojiteljice poznajo pravo mero pri hrani – sladke popoldanske malice – napolitanke in podobno nam staršem večinoma dajo za domov – otroci pa dobijo namesto tega sadje. Mislim, da se moraš glede tega pogovoriti z vzgojiteljico, ker lahko samo skupaj nekaj naredita. Lep pozdrav!

Drage mamice.

Tudi sama sem nasprotnik pretiranega sladkanja otrok. Mislim, da v vrtcih ne pretiravajo s sladkarijami (lahko da se motim) iz enega samega razloga, ker jih najverjetneje sploh nimajo v neomejenih količinah. Če pa se otroci posladkajo na račun prijateljevega rojstnega dne, se mi to ne zdi nič tragičnega.
Mislim, da karies ni samo posledica uživanja sladkorja, ampak tudi nezadostne, NEDOSLEDNE!! in neprimerne higiene zob doma, predvsem zvečer.
Največkrat imajo majhni otroci karies zaradi večernega crkljanja s flaško, mnogi otroci pa te sladke tekočine pijejo tudi ponoči, ko se zbudijo, kajne drage mamice?

Nič ne pomaga, če si otrok zvečer umije zobe, nato pa dobi še eno veliko porcijo kakava, mleka ali čaja pred spanjem. To vam govorim iz lastnih izkušenj, saj sem pred tem mislila povsem enako kot ve, da je največ kriva “prehrana” v vrtcu.

Zagotovo se lahko pogovorite z vzgojiteljico v vrtcu o zmanjšanju količine sladkorjev, ki jih dajejo otrokom za “pomiritev”, vendar dvomim, da bo to kaj zaleglo.
Če vaš otrok slučajno nima kakšne alergije na sladkor, boste to zelo težko preprečile, verjemite mi. Sploh pa pomislite, kako se počuti “ubogi” otročiček, ko vsi zraven njega veselo mlaskajo bombončke, on pa jih zaradi tega, ker je mamica tako ukazala, lahko samo poželjivo gleda in mu je hudo pri srčku.

Je pa definitivno res, da marsikatero sladkarijo otroci res prvič poskusijo v vrtcu.
Moja enoletna hči je sicer tudi doma občasno dobila svojo porcijo sladkarij, vendar me je bilo vedno strahotno strah trdih bombonov in lizik. No pa sem jo enkrat prišla iskat v vrtec in veste kaj je imela v ustih?! Eno veliko liziko. Ni bila edina.
Kasneje sem ugotovila, da jih razne firme za reklamo delijo po vrtcih. Konkretno so bile to lizike ČUPA ČUPS. Takrat mi res ni bilo prav, pa ne toliko zaradi sladkorja, ki je v lizikah, ampak zaradi tega, ker se mi zdijo nevarne za tako majhne otroke. Sploh si ne upam pomisliti, kaj se lahko zgodi, če otrok pade na nos s tisto liziko v ustih.

No, pa sem bila spet zelo dolga. Lep dan vam želim.
Mimika

Se strinjam z Mimiko, dodala bi še tole: tudi moja prijateljica otroku doma nikoli ni ponudila sladkarij (pripomba: ona sama se je veselo basala s čokolado in piškoti) – češ, da ne bo imel uničenih zobk. Mi smo hčerki občasno ponudili čokolado ali bonbone, potem je spila vodo, pojedla jabolko ali pa smo ji zvečer še dodatno drgnili zobke. In glej ga vraga, znankin sin ima zobke čisto uničene – pa ne od sladkarij – temveč od popitega sladkega čaja po steklenički, hčerini zobki pa so b.p. Vsak pameten zobozdravnik bo povedal, da otroku sladkarij ne gre prepovedati, kajti ravno prepoved rodi še večjo, skoraj neobvladljivo željo (ko otrok pride nekam, kjer sladkarije imajo – npr. otroški rojstni dan v vrtcu). Treba je poskrbeti, da se zobke očisti takoj po zaužitju sladkega obroka – lahko tudi s kozarcem vode, če ni v bližini zobne ščetke.
Missy, zdajle malo karikiram, ali pa se ti sama občasno posladkaš s kakšno sladko dobroto, ali raje grizeš korenje in jabolka?
Lp, Ali

Bravo Ali, vse ti dam prav. Res je. Tisto, kar je prepovedano, je za otroke najslajše.

Mamice,

z vsem zgoraj povedanim se strinjam, tudi priznam, da se sama rada posladkam in tega ne mislim odrekati niti svoji hčerki – v določeni meri seveda. Toda, če otrok v vrtcu dobi na voljo sladkarij kolikor jih hoče (tudi toliko, da po njih bruha???) – ali ne plačujemo preveč za “VZGOJO” in zelo malo za hrano? Kakšna vzgoja pa je to, da so za malico piškoti, piškoti, piškoti,

V našem vrtcu je glede tega zelo dobro poskrbljeno. Večinoma se “crkljajo” s sadjem.

Imam pa eno drugo izkušnjo. Namreč s čajem. Res so v našem vrtcu postregli nesladkanega, ampak moja punčka pije le vodo. Čaja tudi povoha ne, zato je domov hodila popolnoma dehidrirana. Mogoče sem imela srečo, ker sem v svetu staršev, da mi je uspelo prepričati “sistem”, da sedaj otrok, ki to želi, dobi predvsem vodo, čaj pa le ob obrokih.

Mislim, da je treba stegniti jezik. Sicer te sprva čudno gledajo, ker so navajeni potrpežljivih staršev, ampak dolgoročno se obnese.

LP

Če se ti dozdeva, da v vašem vrtcu res pretiravajo s sladkarijami, takoj ukrepaj in se pogovori z vzgojiteljicami. Jedilnik v našem vrtcu je sestavljen zelo “zdravo”. vzgpjiteljice pa hranijo za hudo lakoto otrok med obroki v predalu prepečenec, jabolčne krhlje in “albert” piškote.
Ob praznovanju rojstnega dne katerega od otrok vzgojiteljica z otroki svečano pogrne mize, naredijo pogrinjke za vsakega posameznika, na krožničke pa pravično razdelijo piškotke, bonbončke, palčke itd. Mislim, da vzgojiteljica zadevo pametno vodi in se otroci teh priboljškov ne prenajejo do te mere, da bi bruhali – navadno jim nekaj sladkraij še ostane za vzpodbudo na kakšnem izletu, sprehodu itd.
Ukrepaj v vrtcu.
Lp, Ali

Hvala, saj se je tudi meni zdelo, da bom morala sama v ogenj…

Zdravo,

jaz imam dobre izkušnje z vrtcem, in sicer na prvem roditeljskem sestanku je vzgojiteljica “prepovedala” nositi sladkarije v vrtec, izjemoma jejo kaj sladkega ob rojstnih dnevih, ali v dnevnem jedilniku. Kar se tiče čaja, so baje, nekoč poskusili v vrtcu uvesti čaj brez sladkorja, posledica pa je bila, da velika večina otrok ni marala piti grenkega čaja. Pri moji hčerki je to problem ker tudi sama že vseskozi pijem in grenko kavo in grenki čaj, da je hči tudi navajena na to, in enostavno sem se morala izboriti da so ji vsaj za zajtrk dali posebej čisto mleko, ne pa sladko kavo, čaj pa pač pije samo izjemoma če je zelo žejna pa raje prosi za vodo, ker jo edino voda odžeja.

Je pa res da so starši krivi za to, ker večina staršev začne že v prvem letu sladkati čaje, kar ni potrebno, ker otročki takrat nimajo toliko razvitih brbončic za okuse, in njim je čisto v redu, tudi če je hrana nesladkana oziroma neslana. Zato sama nisem nikoli dodajala nobenih sladkorjev v pijačo, in hči zdaj brez zadrege pije sadne čaje brez sladkorja, navadno vodo in navadno mleko.

Sama sem za vse sladkarije, midve sva uvedle “dan za sladkarije” in to je pri nas sobota. Punčka zdaj že sama ve, da recimo ne bo jedla piškotke v sredo ali ponedeljek, ampak samo v soboto, in to se je pri nas super obneslo. (seveda so izjeme, rojstni dnevi, prazniki, počitnice).

Edino, kar pa ne dovolim in tudi hčerki rečem da ne sme so navadni sladki bomboni in lizike, ker v njih ne vidim čisto nič zdravega. Čokolada, piškoti, peciva imajo vsaj nekaj hranljivih in potrebnih snovi. V bombonih jih pa ni. Še sreča, da obstajajo Ricole, Vitergini, in žvečilni brez sladkorja.

Pri nas v vrtcu vzgojiteljice pomirijo otroke s kako mirno igro, s pravljico pa gredo risat ali pa jim – to sem že nekajkrat ugotovila varuška olupi jabolko – te imajo v neomejenih količinah, ker jim jih prinašajo tudi starši. Za RD pa je v tej skupini navada, da otroci sicer prinesejo nekaj v vrtec, vendar so stvari tako zapakirane, da jih dobi vsak otrok ob odhodu za domov, v skupini pa samo zapojejo in izdelajo slikanico tistemu, ki praznuje… Tako smo se dogovorili na uvodnem roditeljskem sestanku.
Sama bi zaradi prevelike količine sladkarij protestirala…otrok je 8 ur na dan tam in rada vem, kaj daje v usta…
Poznam pa eno drugo štorijo – prijateljica je prišla iskat svojo 28. mes. punčko v vrtec in jo tam našla objokano. Vsak otrok je imel pred sabo en piškot, njena punčka in še eden fantek pa ne. Razlaga vzgojiteljice je bila, da onadva nista lepo rekla ‘prosim’ in zato nista dobila piškota…Ja, halo, a sta slučajno psa ali kaj? V glavnem, prijateljica je rekla vzg., naj ji pove, če nimajo dovolj piškotov za vse otroke, da jih bo sama kupila, naj pa nehajo dresirati otroke na tako krut način…Sicer punčka sama od sebe govori hvala in prosim…
T.