Ze kako leto jemljem Trisequens, ki so mi ga predpisali zaradi mocnih menstruacij (pred tem so mi napravili ablacijo endometrija). Po Trisequensu so menstruacije postopno postale šibkejše, pa ne čisto tako, kot sem si predstavljala, v zadnjem času se pa pojavljajo tudi klimakterične težave. Znanka mi je svetovala preparat Menosoy (nekaj na bazi soje), ki ji zelo pomaga. Ali ga lahko jemljem skupaj s Trisequensom ali naj raje preneham jemat Trisequens in nekaj casa jemljem Menosoy? Zadnje bi mi bilo celo ljubše, ker imam slab občutek, ker se “filam” z umetnimi hormoni.

Najlepša hvala za odgovor.

Draga Barby!

dokler boste imeli “problem v glavi”, namreč, da so “umetni hormoni” (mimogrede, so povsem naravni, le da so v tabletkah) kaj slabega, tako dolgo vam nekaj ne bo štimalo in boste iskali druge poti. Potrebujete namreč izgovor, da Trisequensa ne bi bilo treba več jemati. Naj vas poučim, da tega izgovora ne potrebujete, ker vam nihče ne more tabletk vstavljati v usta proti vaši volji. Ste pač tipični slovenski pacient, ki svoje želje ne uveljavlja pri zdravniku s pogovorom temveč tako, da sam “modificira jemanje zdravil po lastnem okusu”, želi pa, da to izgleda kot “navodilo nekoga drugega”, po možnosti tudi zdravnika. To je samo “pomanjkanje čuta lastne odgovornosti za svoje zdravje”. Tudi če gre kaj narobe imamo potem bolj mirno vest, ker so za vse krivi drugi. Nič takega, zelo razširjen pojav pri nas.
Poskusite torej z Menosoyem, če želite, čeprav v teh pomagalih ni veliko dokazano koristnega. So pa zato “naravni”, kar potrebuje “vaša glava”. Če se boste bolje počutili, je glavni namen s tem dosežen in tega se uradna medicina morda premalo zaveda pri nenujnih oblikah zdravljenja. Klimakterij z vsemi svojimi res objektivnimi težavami je namreč kljub vsemu tudi naravni fenomen. Medicina ga obvladuje z hormonsko nadomestno terapijo, torej samo nadomešča tisto, kar vaši jajčniki niso več sposobni izdelovati in so prej 40 let izdelovali sami, z ženskimi spolnimi hormoni.
Glavni namen Trisequensa je zmanjševanje klimakteričnih težav, ablacija endometrija pa verjetno ni bila uspešna, če imate M še vedno močne, saj je prav AE tista, ki bi morala imeti najblj očiten učinek. Brez maternične sluznice namreč ni M.

Spoštovani,
vse lepo in kerasno kar ste napisal v zvezi z “umetnimi” hormoni, samo bi Vas želea opozoriti ., da smo bralke dnevno bombardirane z kontradiktornimi izjavami ginekologov v zvez i jemanjem H. Zto prihaja do tega, da pač mislimo, da je vse kar je na naravni osnovi manj škodljivo, čeprav temu ni vedno tako. Moja prijateljica je imela ravno z naravnimi zelišči , ki so zelo malo kontrolirane v Italiji zelo hue težave tako, da je skoraj končala v bolnici. Res, da ni šlo za sojo ampak nekaj drugega ne vem točno kaj. Uglavnem dobila je tako drisko, da je komaj k sebi prišla. V medijih je nazadnje zelo odmevalo NOVO stališče ginekologije, da pa vendar H. niso tako nedožni in , da je najnovejša študija v Ameriki pokazala veliko rats možnega infarkta ali kapi po daljnem jemanju, da o raku na dojkah ne govorim Kdo si pa želi v 50. letu doživetai infartk zaradi jemanja H. To morate priznatei ni kar tako., ker pač hormone ne jemljepš kort aspirin samo kdaj pa kdaj ampak kontinuirano par let in si pred tem ne želiš takšne velike škode na račun zdravja.Po eni strani naj bi živeli tako zdravo, da pijemo posneto mleko, nič mastnega, nič alkohola po drugi pa nja dnevno ob vsem tem recimo pojemo tabletko, ki nam bo v zvezi z ožiljem to vse porušila. Sama sem zelo zbegana, ker je zannost o tem zelo podvojena. Moj G. je zelo za hormone od moje sodelavke pa o tem skoraj slišati noče češ koliko to škoduje. Tudi Vi če bi bil v koži pacientke bi z negotovostjo in strahom začel jemati H, ker je to pač jemanje za dlje časa. Jaz sicer hormone jemljem in sem v premenopavzi. Imam hude težave in brez tega ne gre trenutno. V službi pač ne morem funkcionirati vsa oblita in živčna. In več nenočem premišljevati kaj bo pol potem . Ali bom utrpela kakšno veliko škodo za zdarvje, ker sem trenutno zdrava in pazim kako se hranim, gibam….
Upam, da mi ne zamerite za moje mnenje o vsem tem. Lepo je imeti v teh letih, ko te popadejo vsi ti simptomi in resnično misliš da se razpadaš pa si zdrav ob sebi zdravnika , ki te bo spodbudil ne pa povedal Saj lahko jemljete ampak znajo dolgoročno posledice biti hude.
LP MARTINA

Draga Martina,

načeloma se z vašo skrbjo strinjam vendar nam v vlogi pacienta v osnovi vedno bolj primanjkuje “ščepec kmečke pameti”. Po eni strani bi radi pri vsem sodelovali, po drugi starni pa potrebujemo nekoga, ki bo kriv, če bo šlo kaj narobe. “Ščepec soli” bi nam mogel dati tisti zdravi dvom, da se doktrine v stroki ne morejo spremeniti “za 180 stopinj” v nekaj letih, ne da bi tu nekaj “ne štimalo”. Konkretno ugotovitvam ameriških muticentričnih študij, v katere vlaga milijarde predvsem farmacevtska industrija, vedno manj verjamem, kljub “korektni izvedbi” in ogromnemu številu vključenih pacientov. Zakaj? Ker bi sicer do takšnih ugotovitev prišli tudi skandinavci, ki so študirali enake stvari, pa angleži, nemci ipd. Osebno vem vsaj to, da je povprečen američan za 20 – 30 kg pretežak (predebel) in da je to eden najhujših sovražnikov žilam in krvotoku in ne hormoni. Poleg tega zaplete, če se že pojavijo pod vplivom nadomestnih hormonov, ne povzročijo hormoni sami temveč v glavnem prikrite genetske predispozicije, ki jih hormoni samo poudarijo in če se zapleti pojavijo, se zato v 90 – 95% v prvem letu jemanja NHT. Trditve o slabem vplivu “daljšega jemanja” bi lahko veljale samo pri raku na dojki, hkrati pa bi bilo modro vedeti, da ta rak pridobiva na pomenu s starostjo ženske. Dolgo živlejnje pa je pravzaprav pridobitev, ki je zasluga tudi jemanja hormonov. Dalj ko ženska živi, večja postaja možnost, da bo res dobila raka na dojki in če zaradi jemanja hormonov uspe dovolj dolgo živeti, ker si prej ne polomi kosti in umre zaradi osteoporoze ali pa v depresivni agoniji naredi samomor ali se v zmedi klimakterija zaleti z avtomobilom ali se zapije, ker jo pustijo na cedilu vsi njeni, ker je nočejo več prenašati ali….ali….(se bojim, da obširna statistika vplivov hormonov vsega tega ni upoštevala), potem bo morda doživela celo raka na dojki. To pa je očitno nekaterim dovolj dober dokaz, da so NHT “nevarni”. Potem se bodo bolje prodajala dražja zdravila proti osteoporozi posebej, pa proti depresiji posebej, pa proti maščobam in mašenju žilja posebej…..!!! Zakaj bi prodajali poceni ženske hormone, če lahko kupca prepričamo, da potrebujejo “boljše in dražje stvari”! In dovolj je 1 zdravnik, ki nekritično trdi, da so hormoni nevarni, pa ga 20 drugih ne bo dohajalo s popravljanjem škode, ki jo s tem povzroči. Zakaj si nekateri tako zlahka privoščijo “odsvetovanje” NHT na podlagi dvomljivih ugotovitev ameriških študij, ki nimajo ustreznih potrditev v evropskih študijah, pa ne razumem. Kot bi vse sveto moralo priti izključno iz Amerike, pa lahko iz vse zgodovine medicine ugotovimo prej obratno, da smo namreč vedno, kadarkoli smo slepo verjeli američanom, v glavnem pogrešili. (Talidomid, dietilstilbestrol, nadomestki za materino mleko….itd. itd.). Skratka, ta gonja proti ženskim spolnim hormonom, ki so preplavili Evropo prav po zaslugi američank, ki te hormone uporabljajo že 20 let, me ni uspela prepričati, kvečjemu obratno, sumim, da so predobra in prepoceni oblika podaljševanja življenja in kakovosti življenja ženskam in jih je zato potrebno diskvalificirati drugače.

Hvala za izčrpen odgovor. Jaz tudi menim, da je v Ameriki veliko predebelih ljudi in tudi drugih dejavnikov za koronarne bolezni. Moti me, da naši ginekologi temu nasedajo in ne gledajo zadeve tako kot Vi. Moti me , da stroka vsaj ko nastopa v medijih ni enotna. Všeč mi je pri Vaših odgovorih, da trdno stojite ze tem kar predlagate in ni odgovoro v smislu če pa bo to bo pa to…Mi smo laiki in potreebujemo ojasen odgovor in to tak da temu verjamemo. Saj veste tisto o placebo učinko. Vse več žensk meni, da ko vzame tabletko soje bo pa vredu. Veliko stvari je v glavi, veliko pa v tem, da verjameš zdravniku. Vi ste meni všđeč zaradi tega ker ste predvsem zdravnik ne pa zeliščar. Moja osebna zdravnica mi je lani, ko so nastopile hude težave in jaz nisem vedela, da je pač to začetek mene rekla naj jemljem Persen tablete in me s tem odpravila. Bilo je tako hudo, da sem mislila da se mi bo zmešalo in sreča da sem imela normalnega ginekologa. Ko sem svoji osebni zdravnici povedala da je to kar se mi dpogaja zaradi hormonov mi je rekla da to ne more biti res saj sem stara kot ona in ona še ne čuti mene???!!!!! Kaj naj si človek ob vsem tem misli. O izobraženosti zdravnici obveščenosti, da pač pri vseh ne nastopi mena v 50. letu in še in še….Preživela sem teško obdobje. ampak res s pomočjo hormonov. H. so naredili čudež vsaj pri meni. In še to ne berem več polemik v zvezi s tem. Meni je vredu in imam svoje mnenje o tem da so umetni ali ne ….
LP MARTINA

Hvala za podporo. Ni kaj dodati, vsak je na nek način tudi svoje sreče kovač, kaj ne?

Mene pa zanima kako ginekolog ugotovi da je ženska v klimakteriju, sama imam namreč tudi težave (oblivanje, utrujenost ,pomanjkanje volje, povečanje poraščenosti ) menstruacije so sicer še redne. vendar me je tudi moj ginekolog pred dvema mescema kar na hitro odpravil, da sem stara šele 45 let in da dokler imam redne men. je vse v redu, brez kakšnih preiskav. Hvala in obilo uspehov tudi v prihodnje!

Spoštovani,

kako zdravnik sploh ugotovi, da pacientu kaj “fali”? Preprosto! Tako, da se poglobi v njegove težave in da skrbi za čimbolj popolno znanje ter to svoje znanje uporabi s primerno mero zadržanosti in poguma, trezno in vendar z občutkom. Veliko tega se ni mogoče naučiti iz knjig. Veliko tega ti dajo starši in drugi sorodniki ter pravi prijatelji. Sicer pa ima klimakterij tisoč obrazov in če imaš do klimakterija primeren odnos kot, da je to resen problem žensk v srednjem življenjskem obdobju, ki ga moraš v blažji ali resnejši obliki pričakovati kadarkoli po 40. letu, potem ga ne moreš zgrešiti. Kdor meni, da je klimakterij “zaslužena kazen” za to, da je nekdo ženska, pa bo temu primerno tudi obravnaval vse v zvezi z njim.
V klimakteriju ni nujno, da je že kaj “izmerljivega narobe”, Lahko tiu samo peša spomin, postajaš razdražljiv, manj zmogljiv, polivajo te vročinski valovi, postajaš bolj občutljiv za mraz ali za vročino ipd. Ciklus je sicer še lahko reden, vendar postaja krajši, na 24 – 26 dni, včasih s predhodnimi izcedki rjavega ali temnejšega videza, ni pa nujno. Včasih je s hormonskimi preiskavami mogoče dobiti objektivnejši vtis vendar ne vedno. Pri 45 letih je pričetek težav s klimakterijem povsem mogoč, zlasti pri kadilkah, ki v meno vstopijo v povprečju 5 let prej kot nekadilke.