Naš šestmesečni nadobudnež je do nedavnega strašansko užival v večernem kopanju v mali banjici. Igral se je z različnimi igračkami, čofotal z rokami in nogami, tako da so bila tla v kopanici kot poplavljena, zraven pa od veselja in navdušenja vriskla in cvilil… Ni bilo lepšega kot občudovati to veliko zadovoljstvo… Počasi smo ga navadili tudi na tuš, tako da smo se, kadar je bila ura že pozna, namesto kopanja na hitro potuširali. Tudi v tuširanju je užival…
Potem pa smo ga za vikend želeli skopati v normalni banji, tu pa se je zataknilo. Kot da bi se je ustrašil – padel je v histeričen jok, samo da smo ga dali notri, ne glede na to, da je bil očka z njim v banji. Mislila sem, da je to zgolj od preutrujenosti, saj se mu je tisti dan ogromno dogajalo, spal pa čez dan ni skoraj nič, tako da smo naslednji dan postopek ponovili. Pa znova neuspešno. Jokati je začel, samo da je zagledal banjo, kljub temu, da sva šla čez dan večkrat v kopalnico pogledat to “veliko čudo”. Naslednji dan smo prešli na že ustaljeno kopanje v mali banjici, pa tudi to ni pomagalo. Debele solze so mu tekle po obrazu in od takrat naprej vsak dan do predvčerajšnjim, ko smo se odločili, da se nekaj časa enostavno ne bomo kopali več, ampak samo umili tako kot smo prakticirali prve dneve, ko smo prišli iz porodnišnice in se je popek še celil.
Ali se je kateri od vas dogajalo kaj podobnega? Ali je odločitev, da se nekaj dni ne kopamo prava? Je možno, da bo po nekaj dnevih pozabil in užival kot včasih? Slabo vest imam že nekaj dni, saj niti pod razno nismo predvideli, da se lahko kaj takega zgodi.

Lep pozdrav,

Andreja

Zivjo,

nam se je zgodilo zelo podobno, kot si opisala. Kopati je nismo nehali, ceprav je bilo za vse nas sprva zelo mucno. Stvar smo resili tako, da sem puncko, ko je bila slecena, zavila v plenico in jo cisto, cisto pocasi s plenico spuscala v banjo, med spuscanjem pa sem se ves cas z njo pogovarjala in jo pomirjala (nekako tako, kot pri prvem kopanju, ko je bila se novorojencek). Pa se z nogami naprej sva sli. Ko je ze bila v banji pa sem jo nekaj casa pustila v plenici, da se je navadila in sva bili cisto pri miru, nato pa sem plenico postopoma spuscala dol z nje. Tako je imela vecji obcutek varnosti. Po moje je pomembno, da delas vse gibe pocasi in ne sunkovito in da si cim bolj sproscena. Zdi se mi, da je bilo naso puncko res strah, ker v enem trenutku je kar naenkrat ‘pozabila’ na vsein spet ‘zaplavala’ kot prej.

Upam, da boste cim prej spet plavali kot nekoc! Vso sreco!

Ema

Najprej vas lepo pozdravljam.Pri nas se je pa to zgodilo pri sinu.Najprej smo ga kopali v banjici je zelo užival.Ko pa smo ga pa postavili čisto počasi v veliko banjo je pa začel jokati.Čudno se mi je zdelo ker tako rad uživa v kopanju(nasplošno v vodi)Nisem morala razumeti kaj mu je.Potem sem se spomnila da je je banja mogoče zanj prevelika in ga je strah.Zato sem malo banjico postavila v veliko in mu pripovedovala da ne bo nič hudega.Nekaj časa sem počela tako.Včasih sem ga postavila kar oblečenega v banjo da je videl da ne bo nič hudega.Imam pa hči ki je malo starejša.Sama se je kopala v večji banji.Ne boste verjeli hotel je iti v banjo.dovolila sem mu .Od takrat uživa.Razlika med njima je dobrih tri leta.
Probaj mogoče bo pa uspelo.
Moja otroka sta sedaj stara devet in šest.Sedaj se kopata posebej.
LP