Pozdravljene!

Imam dva tedna starega fantka, ki ga dojim. Problem nastane pri moji prehrani. Na eni strani vsi povdarjajo, kako pomemna sta sadje in zelenjava pri doječi materi, na drugi strani pa silna naštevanja, katero sadje in zelenjava nista primerni. Nikjer pa nisem zasledila, katero vrsto sadja in zelenjave SMEM jesti. Prosim za vaše izkušnje glede tega – bile bi dobrodošle.
Vprašala pa bi vas še, kakšne so bile noči z vašim novorojenčkom, koliko je spal, kolikokrat ste ga podojile, kako premagati silno utrujenost mamice…
Pri nas je namreč zamenjal dan za noč. Podnevi spi, ponoči pa joka in stoka ter kar naprej zahteva dojenje. Ali ste kdaj ignorirale jok pri tako majhnem otroku?

ŽE izkušene mamice, prosim za vaše nasvete.
Petra

Imam dve puncki. Mlajsa ima pol leta in se se vedno doji ponoci – tudi na dve uri. NIkoli nikoli nisem nobene pustila jokati! Utrujenosti se pa navadis. Vem, da zveni cudno, je pa cisto res.
Kar se dojenja tice, je pa moja izkusnja taka, da sem jedla vse, razen papriciranih, konzerviranih ipd. stvari. Rodila sem poleti, ko je sadja in zelenjave v izobilju, in puncka nikoli ni imela tezav – je pa to verjetno odvisno od otroka do otroka. Poskusi z vsako hrano po malem, in opazuj otroka in sebe.

Svojo hčerko sem dojila enajst mesecev brez težav. Ker ni imela krčev, je bilo popolnoma vseeno kaj sem jedla. Prve tri mesece sem se izogibala svinjine, raznih salam in konzerv. Če mali nima težav, ne kompliciraj.
Hčerke nikoli nisem pustila jokati, na vsak njen stok in vzihljaj pa tudi nisem reagirala. Mislim, da od dvo tedenskega dojenčka res ne moreš zahtevati, da loči dan od noči. Stvar se bo počasi uredila in kmalu bo spal več ponoči.
Veliko veselja in privošči si čim več počitka čez dan.

Draga Petra,
jej vse kar tebi in dojenčku paše v zmernih količinah. Če tebe napenja, bo mogoče napenjalo tudi dojenčka ali pa tudi ne.
Nikoli ne ignoriram otrokovega joka in ga dojim podnevi in ponoči na NJEGOVO željo in pri tem definitivno ne gledam na uro.
Pri nas dojenčki vedno spijo poleg staršev v naši veliki postelji. Ko otroček malce pogodrnja, dobi v usta dojko, se podoji na pol v spanju (mojem in njegovem) in SPIMO naprej. Tako vsaj vsi spimo in smo vsi zadovoljni, zdravi in polni energije.

Jaz sem jedla vse lepo po vrsti kot so hiše v Trsti. No, ne ravno vsega. Konzerviranih in močno začinjenih stvari ne. Govorili so mi, da ni fajn jesti zelenjave in sadja, ker potem otroka napenja, ampak sama nisem imela tega problema. Jedla sem solato, vso zelenjavo, sadju, ki ga imam neskončno rada, se prav tako nisem odrekla. In tudi sin se ni pritoževal. Konec koncev tudi dojenček, ki se še doji, spoznava različne okuse preko mleka in je to dobra osnova za naslednji korak – ko se začenja prava prehrana.
Kar se pa spanja tiče, nisem imela ravno “pridnega” sina. Ta za spanje očitno še ni slišal in je zelo malo spal, tako podnevi kot ponoči. Kar majčkeno krizo sem imela, ker sem bila vedno človek za spanje, a kot je že rekla ena prej, res se navadiš, ker tako ali tako nimaš druge izbire. Tam po enem letu ti je vstajanje že rutina, sama sem namreč dojila dobro leto in vse to obdobje sin ni spal celo noč, temveč se je povprečno 2-3 zbujal, prve mesece še večkrat, včasih tudi na uro. Vse skupaj je prišlo že tako daleč, da sem bila na zbujanje tako navajena, da sem se zbudila že nekaj minut pred otrokovim jokom
Skratka, vse se bo uredilo. Na žalost pa nekega recepta, da otroka prepričaš, da bi spal, ni. Nespečnost je ponavadi problem vseh novopečenih staršev in ni drugega, kot da se na vse skupaj navadiš.
Pa srečno!

Živjo!
Jaz sem isto spraševala kakšna dva meseca nazaj. Res da ponekod piše, naj doječa mati je čimbolj pestro hrano, sadje, zelenjavo, ampak saj potem sama vidiš, če se kak dan bolj joka, ker ga zvija, ker si kaj takega pojedla. Ker sem bila v porodnišnici kar 7 dni ti lahko povem, da so nam tam dajali tudi zelenjavo, solato brez kisa, od sadja pa le banane. Res pa je, da ni priporočljivo jesti zelja, kislega zelja, repe, fižola, paradižnika, hrušk in podobnih stvari in ne piti pomarančnega, ribezovega in borovničevega soka. Nasplošno se je zelo kislih,slanih, začinjenih in mastnih jedi bolje izogibati.

Jaz se izogibam predvsem kislemu, vloženi zelenjavi, stročnicam in zelju. Patronažna mi je rekla, naj se izogibam sveži zelenjavi (za sadje se že ne spomnim dobro) in sem se iz strahu tega držala – le zeleni solati se nisem mogla odreči. Saj smo jo dobivali tudi v porodnišnici. Mislim, da sem v omejitvah pretiravala, je pa res, da večjih težav s krči ni imel. Ga pa vseeno ves čas mučijo vetrovi. Zato sem si rekla, da se ne bom več zelo omejevala.
Glede spanja pa: mislim, da je na začetku tudi malo zamenjeval dan za noč. Na jok sem se vedno odzvala, ga podojila, mu pomagala podreti kupček, nato pa sem ga dala že vsaj dremajočega nazaj v posteljico. Takrat se je večkrat zbudil. Ker sem bila mnenja, da ni več lačen, da ga ne zebe, mu ni vroče, da nima polne plenice… in da pač želi aktivnosti, ki so namenjene dnevnim uram, sem ga ob partnerjevi spodbudi neko noč pustila, da je jokal. Bilo mi je težko, partnerja sem držala za roko in vsaki dve minuti vprašala, če misli, da bi ga vseeno vzela iz posteljice. Vendar sva vztrajala, dokler ni zaspal. Od takrat naprej se je redko zgodilo, da ponoči, razen za dojenje, ni več spal. Takrat je bil star dva meseca in pol. Sedaj jih ima pet in se ponoči še vedno dojiva povprečno na tri ure, vedno si vzamem čas, da ga po dojenju umirim, če je potrebno, kar v “težjih nočeh” skupaj z dojenjem traja tudi uro. Pomembno mi je le, da potem, ko ga položim nazaj v posteljico, zopet zaspi.
Utrujenosti se pa dejansko navadiš. Če boš kdaj zelo neprespana, si poišči nekakšno pomoč. Jaz sem šla v takih primerih k mami. Otroka sem podojila, nato pa sem ga do naslednjega dojenja pustila v njenem naročju, sama pa sem šla spat v sobo, kjer ga nisem slišala. Že ena ura spanca je bila pravi balzam.
Če sem bila zelo utrujena, sem ga vzela v svojo posteljo in dojila leže ter ob dojenju zaspala. Slaba stran tega je, da če sem to storila dvakrat zapored v eni noči, po drugem dojenju ponavadi ni zaspal, ampak se je zvijal, ker nisva podrla kupčka. Tako sem ga dojila v skrajnih primerih tudi zato, ker se ni je zdelo, da se je sicer tega hitro “raz”/navadil in ni želel spati v posteljici.
Ne skrbi, še dva tedna, pa se boš počutila že pravi “maher”.