LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE
Smo mlada družina in menda se vse mlade družine soočajo s podobnimi problemi kot mi. Otrok je star 18 mesecev in v času od rojstva živimo precej hitro življenje. Soočamo se in rešujemo finančne težave, da sinu in nama lahko privoščiva vse najboljše in najlepše, urejava stanovanjske težave, oba hodiva v službo, prideva bolj pozno domov, mož se poleg vsega ukvarja še z zavarovalništvom ter hodi v šolo, skratka imava toliko obveznosti, da prostega časa skoraj ni. Pa vendar začenjam pogrešati naju z možem. Kako najti čas v obilici obveznosti in “naspidiranem” življenju? Kaj lahko storiva? Imava sicer čudovite babice in dedke, ki “več kot prevečkrat” priskočijo na pomoč in jim ni težko paziti na sina, pa vendar nama ga je težko dati v varstvo, saj že itak nismo skoraj nič skupaj… Skratka, z možem živiva družinsko življenje, se posvečava sinu, kolikor se da, s čimer ni sicer nič narobe, a želela bi tudi najino ljubezensko življenje nazaj.
In kakšne so vaše izkušnje?
Bojim se, da se vsi mladi starši srečujemo z enakim problemom – kako najti čas za vse, za otroka, partnerja, službo, dom in še kaj. Mislim, da je treba delati kompromise, ker sta vidva (ali midva) tista, med katermi morajo stvari “klapati”, da je družina res družina. Zato, nikar ne imejta slebe vesti, če zaupata malčka kdaj v varstvo, vidva pa gresta na lepše, ali pa ostaneta doma in si vzameta čas zase. Srečo imaš, da imaš dedke in babice okoli sebe, ki vama lahko pomagajo. Najini starši so vsi skoraj 100 km daleč, tako da je potreben blazen logističen projekt, da najdeva kdaj varstvo za malčico. Mislim, da je potrebno, čeprav se zdi, da ni časa in da je človek včasih utrujen “kot pes”, paziti na to, da partnerja ne postaneta samo starša, ampak sta še vedno tudi ljubimca in partnerja. Verjemi, vse to je tudi (ali celo predvsem) v korist otroka. Če ti ne boš zadovoljna v svoji partnerski zvezi, tudi otrok ne bo dobil vsega, kar bi mu lahko dala. Nakladam. Poglej še malo po forumu, veliko se je že pisalo o tem.
Predvsem pa, imejte se radi.
Že res, da ste morda malo skupaj, vendar, kot smo se enkrat že pogovarjale med tistimi debatami o zmotah staršev – mislij, da je bila celo št. 1 – postavljanje zakona v ozadje ni dobro ne za zakon, ne za otroke. Otroci so zadovoljni, če so zadovoljni njihovi starši. Z možem to rešujeva tako, da se dogovoriva, kdaj bo otrok (27 mesecev) pri babici čez noč. Včasih sva ga dala v varstvo le za popoldne, pa sva ugotovila, da sva takrat čas porabila za nakupovanje in letanje po opravkih, ne pa za naju. Težko je – ker mali spi pri nama v spalnici, se spolnost dogaja največkrat v dnevni sobi. zdaj sva se že tako navadila, da se kar hecava, da sva ena redkih, ki klasičnega seksa (v postelji) skorajda nimava.
Dragaa MiD , polagam ti na srce, da se posvetiš še možu IN SEBI!!! Moj sine naju včasih z rokami ob bok opazuje, ko se kdaj pred tevejem pocrkljava, nasmeje se, reče, mami ima rada dadija in dadi ima rad mami, potem pa se še on spravi v to naročje ljubezni.
Tudi sama poskušava otroku nuditi karseda največ, vendar sem mnenja, da otrok ne bo umrl (zdaj ko raste kot kopriva, pa sploh!), če ne bo dobil najnovejših superg prestižne znamke, njegovo otroštvo pa bo zagotovo svetlejše in srečnejše, če se bova z možem ukvarjala eden z drugim, si vzela čas za ljubezen in zakon.
T
…ko smo že pri tej temi…treba je narediti tudi nekaj za mamico in atija, si vzeti tudi nekaj svojih trenutkov, oziroma bolje rečeno, si jih ukrasti…
…mojemu dragemu že cel teden sitnarim, da mi ni hodit na zabavo, ki jo imajo ob zaključku leta njegovi v službi…povabljeni so vsi…meni pa tako niiiii…imam slabo vest, da bova najino štirimesečno pikico pustila samo…saj vem da bo v dobrih rokah, babica jo pazi tudi takrat ko greva kaj večjega nakupovat, ali k zdravniku..cela nora je, da bo mala pri njej….ampak vseeno…zdaj pa se greva zabavat….mojega dragega pa ne morem in ne morem prepričat, hoče da sem zraven…velikokrat je že popustil, ko sva hotela v kino in sem se zopet izmuznila in sva ostala doma…zdaj pa…zgleda da mi ne bo uspelo…
PIŠI KUČI PROPALO, ne mislim nič slabega. Le vajino ljubezensko življenje ne bo in ne more biti več, kot je bilo.
Tudi sedaj si lahko uredita lepo življenje, le zaradi vsega kar si zgoraj napisala, ne bo več enako kot nekoč.
Mislim , da največ kar lahko mladi pari naredijo je to, da VSAK trenutek, ki ga lahko, vzamejo zase. Mislim eden za drugega in za otroka.
Le to čuvaj, da se ne odtujita in postaneta, kot imam jaz navado reč “poslovna partnerja”.
Se spomiš, kako smo se drli če nismo kaj dobili, ko smo bili majhni. V šoli smo skakali staršem po glavi, kaj vse potrebujemo…………. Vse so nam prinesli. Sedaj pa smo mi v tej poziciji. Tako kot se ne moremo sedaj jokati, ko si nekaj želimo, tako so odplavali tudi časi, ko sta bila še sama.
Srečna družina pa je nekaj najlepšega, kar si lahko človek ustvari v življenju.
Zato VELIKO ljubezni, malo potrpljenja, pa poljub ali objem ko je prilika in srečno naprej. LP