nosečnice stare čez 30 let – javite se !
Zdravo Nastja!
Lepo te pozdravlja 32-letnica v 6 tednu nosečnosti!
Me veseli da imam sotrpinko med “starejšimi”. Saj vem da sva še mladi, ampak včasih imam občutek da sem že na meji uporabnosti.. Bom namreč že tretjič mama in sem kar malo utrujena. Kako se pa ti počutiš?
Si imela kaj težav do sedaj?
Lp, Marie
Tudi jaz sem imela prvega otročka pri tridesetih. Sedaj sem stara 31 in že delamo na drugem (prvi otroček ima 21 mesecev), saj je ravno zardi let, ki neusmiljeno tečejo treba pohiteti. Moram pa reči, da se nikakor ne počutim “staro” ali “na meji uporabnosti”. Življenje je danes pač takšno, da je potrebno najprej poskrbeti za “štalco pa pol za kravco”. Je pa naša punčka, čeprav je prišla pozno, po drugi strani prišla ob pravem času – ko sva si oba z možem že res zaželela malega bitjeca.
Moram priznati, da se nisem prav nič počutila in se še vedno ne počutim staro, počutila sem se ravno prav zrelo za prvega otroka. Med prvo nosečnostjo sem se počutila izredno dobro, prav ponosna sem bila s trebuščkom.
Sedaj v drugo pa je mogoče malo težje, ker imam večji trebuh kot prvič, boli me v križu in v medeničnih kosteh, tako, da malo težje hodim in vstajam. Drugače pa je vse v redu in tudi sedaj sem ponosna nosečnica.
Opažam, da se čedalje več mamic odloča za tretjega otroka. To je zelo pohvalno. Mene kar malo skrbi kako bom z dvemi otroki, dojenčkom in dveletno malčico, vendar mi ve mamice s tremi otroki dajete vzpodbudo.
Z dobro voljo in pozitvno miselnostjo se vse da.
Veliko sreče.
Prvega sem rodila pri 32letih in čakam drugega zdaj, ko imam 34 let. Nikoli se ne sprašujem kako bi bilo, če bi imela otroke, ko bi bila mlajša, le pravim, da če bi bila mlajša bi jih imela več. Tako pa mislimo zaključit pri št. 2. Bomo videli kako bo res, saj pravijo, da brez ciganke in kufeta se nič ne ve.
Lahko pa povem, da je imela moja mama tudi 35 let za prvega in 37, ko je rodila mene. Poznam pa tudi gospo, ki je imela tretjega pri 45 letih. Izkazalo se je namreč, da ni mena ampak dojenček. Pa so se tudi imeli prav fino, saj sta starejša dva lahko že marsikaj prispevala v gospodinjstvu.
Je pa res, da bi mi bilo hudo, če bi kdaj padla beseda in bi me vprašali, če sem babica svojemu otroku. Ampak zaenkrat še kar dobro zgledam.
Lep pozdrav vsem mamicam in še posebno tisitim nad 30!
Eva
Hojla še od mene…vidim, da ste zame še vse kar mlade. Torej, čez nekaj dni imam 35. rojstni dan, sem v 32. tednu in s fantom nestrpno čakava in se veseliva prvega potomca. Celo nosečnost se počutim odlično kljub “dvojni diagnozi” (tadruga je “stara nosečnica”, kot mi je v šali razložil moj ginekolog) in upam, da bo tako še ta zadnja dva meseca.
Veliko lepih trenutkov želim tudi vsem vam,
Maxi
Tudi jaz se včasih počutim, da me ljudje čudno gledajo, ker sem se za otroka odločila že pri 22-ih. Imam še malo manj kot mesec dni do roka in moram priznati, da kljub raznim šolam za starše in telovadbi ne najdem veliko vrstnic, ki bi bile tudi noseče. Da o mojih prijateljicah, sploh ne govorim – zaenkrat še nobena ni mamica.
Sicer pa – who cares – jaz komaj čakam in moj dragi tudi (ki pa je mimogrede že star 30 let).
Maja
Pozdravljeni!
Ja res je, tudi jaz se včasih počutim kot “grdi raček”. Stara sem 24, partner 25 in od najinih vrstnikov in znancev sva edina, ki pričakujeva. Noseča sem 25 tednov.
Najbolj me ponavadi zmoti to, da vsi menijo, da se nama je “zalomilo” in se jim na nek način smiliva. Še huje pa mi je, ko mi pride na uho, da naj bi partnerja prisilila… Lepo vas prosim!!! Po pravici povedano je bil otročiček načrtovan. Vendar pa me kljub temu včasih prevzame malo strahu, predvsem pred neznanim… pa še ta zoprna diploma me čaka!
Lep dan vam želim in predvsem veliko brc v trebušček!!!
LP, Ana
Ja razen mene in mojega dragega skoraj nihče ne dojame, zakaj sva se tako odločila. Pa čeprav že živiva skupaj, on redno dela, solidno zasluži, jaz delam ob študiju in ne vem v čem je to tak kamen spotike marsikateri opravljivki ali da ne govorim nekaterim članom družine, ki me sploh ne poznajo in me niso videli že najmanj 10let. Skrata vsi imajo pripravljeno vprašanje – a se vama je ponesrečilo, a se bosta zdaj na hitr’co poročila – pa to ali ono… Bolj malo jih vpraša le, a si srečna, ker boš postala mamica, kajti to je res tisto kar občutim. Res, da ni bilo vse po mojih planih – ampak moj dragi pravi, da je ta dogodek ravno zato toliko lepši, ker je spontan in ker se nama mogoče čez dve leti, ko sva to imela v planu, morda zadeva ne bi posrečila.
Zdaj pa sem plan malce priredila otročičku in … kaj naj rečem, pomembno je, da sem (sva) srečna, kot še nikoli tako zelo. Joj, ko bi lahko videli oči mojega dragega, ko se pogovarjava o najinem otročičku in ko odštevava dneve. Opremila sva že sobico in vsaka malenkost, ki jo kupim ali dobim za otročička, nama zopet prinese nasmeh na obraz.
Pa lep dan vsem mamicam, bodočim mamicam, tistim premladim, mladim, in malo manj mladim še posebej.
Maja
Pozdravljene mamice nad 30 in seveda vse ostale!
Jaz sem stara 33 let in še nisem noseča. Za seboj imam dva spontana splava, operacijo pregrade in laparaskopijo……….. skratka sedaj bomo začeli ( spet) delati na tem da zanosim.
Lepo je vas je brati, saj je tako kar lažje ker obupavam z mislijo, da bom ( če bom) edina teh let. Res je, da sva pričela z načrtovanjem družine pri 30 letih. Vendar je nekaj res, da velja tudi to, da imaš ob sebi Pravega partnarja ne glede kaj se zgodi. Moram pa se kar potožiti, da je okolica obupna!!!! Vprašanja kdaj, zakaj še ne, kako to da ne, ali ne moreta imeti……. so neskončna. O težavah, ki sva jih imela ne govoriva, ker ne dava na razpravo vsakemu vse. Sedaj ko vas berem mi je kar malo lažje in upam, da se vam kmalu pridružim v družbi nosečnic nad 30 let.
Želim vam lepo nosečnost