zivio vsem!
imam eno vprasanje in bi rada slisala nekaj vasih mnenj. Sem v 22 tednu moje prve nosecnosti, ki zaenkrat poteka popolnoma brez problemov. Razen malce vecje utrujenosti v bistvu “sploh nevem” da sem noseca. pomislek pa imam glede praznovanja novega leta.
s fantom sva zagrizena jadralca, do letosnje jeseni sem hodila veliko na regate, potem pa sem se temu odpovedala. Sla sem namrec na dvodnevno regato (takrat sem bila noseca priblizno 2 meseca) in sem bila tako utrujena, da sem videla, da to ne bo slo vec.
S fantom sva se pogovarjala da bi sla za novo leto za kaksne 3 dni se z dvema prijateljema z barko malce okoli pa do kjer pridemo, pridemo. po eni strani bi ful sla, po drugi pa me je strah. To so sicer res pocitnice a je lahko precej mraz in vlazno, tako da me je predvsem strah da ne bi kaj zbolela. Saj, ce bo vreme lepo, ni problema, ce bo grdo pa…
Kaj pravite, kako naj se odlocim?
lp Minka

Mogoče pa bi bilo dobro, odločiti se tik pred zdajci. Kajti, če bo vreme lepo, zna biti čisto v redu. Dobro bi se bilo dogovarjati v tej smeri, če je mogoče.

Najbolje, da vprašaš za mnenje svojega ginekologa oz. ginekologinjo, ki te dobro pozna.

Jaz mislim takole. Če se boš en mesec prej in na samem jadranju sekirala, kako bo, ali bo šlo vse OK, ali bo kaj narobe, bom potem zbolela,…., NIKAR NE HODI!
Če se boš odločila, da ne bo šlo nič narobe, da si zdrava in odporna kot riba in se boš imela zato super, POTEM POJDI, ker boš res uživala, s čimer bo užival tudi tvoj otroček.
Navsezadnje te lahko na dan, ko boš ostala doma, zbije avto, ko boš šla v trgovino (BOG NE DAJ!!!), zato glede varnosti in nevarnosti ne razmišljaj. Nesreče ne izbirajo kraja in časa in se ne dogajajo le tam, kjer bi bolj pričakovali.
Zato ne poslušaj kakih tetic in staršev, ki so vedno najbolj pametni in vse vedo o nosečnosti, čeprav so jo sami doživljali pred vsaj 20 leti.

Ali vam ne gre prav na živce, ko vam mama reče: “Ali ti smeš tole in tole…!?”
Jaz bi jo kar nekam poslala (oprostite izrazu, ker jo imam sicer rada). Ti prefinjeni in “nevsiljivi” nasveti me ubijajo. V življenju ni prebrala toliko knjig in člankov o prehrani, aktivnosti in drugem v zvezi z nosečnostjo in na sploh, kot sem jih jaz, potem pa mi (kot izkušenejše ali kaj – ne vem, s kakimi razlogi) ona nekaj svetuje – pa še to ne tako: “tega pa mislim, da ne smeš, zaradi tega in tega” , temveč: “ali ti to smeš, misliš, da je to dobro?” – UF!
Zdaj sem pa dala ven, to kar me pesti!!! Je že bolje…

No, upam, da sem ti kaj pomagala. Torej, delaj to, kar si želiš in česar se ne bojiš ter ob čemer se ne sekiraš – z živčki lahko narediš največ škode – več kot z aktivnostjo.
Lepo nosečnost ti želim! Jaz sem že bolj proti koncu. No ja, 32 tednov.
Ana

Nosečnost ni bolezensko stanje, delaš lahko vse kar želiš, malo manj se obremenjuješ. Pa to pride kar avtomatično. Jaz sem na začetku sedmega meseca še smučala; bolj počasi, pa bolj po robu, pa z zelo velikim užitkom.
Lp,Vesna

Odlično, Vesna. Očitno si tak smučarski zanesenjak kot jaz. V sedmem mesecu sicer nikoli nisem smučala, ker sem bila vedno visoko noseča v pasji poletni vročini. Sem pa vse do poroda planinarila; prvih sedem mesecev še v visokogorju, kasneje pa v sredogorju. Še teden dni pred Aljaževim rojstvom smo bili na planinskem izletu.
Pozdrav!
Nina