Čeprav je do Božiča še kar nekaj časa, me zanimajo vaša mnenja in izkušnje o tem pri katerih sorodnikih (svojih ali moževih) praznujete Božič.
Pri nas se je ta problem pojavil letos prvič, ko se se tudi v moževi družini odločili, da bodo praznovali Božič. Do sedaj ni bilo dileme, ker smo ga vedno praznovali le pri nas.
Včeraj sem mami samo omenila, da se gredo letos Božič tudi pri moževih, pa je že bila užaljena in prizadeta.
Mož pravi, da bi lahko bili enkrat tudi z njegovimi glede na to, da smo bili do sedaj vedno pri naših. Po svoje ima prav.
Kako ste to rešili pri vas ?

Pri nas imamo tako – enkrat k mojim, enkrat k moževim, enkrat smo doma. Ne maram namreč se vsako leto pakirati in se kot nomadi seliti po Sloveniji, pa naj moja mama še tako glasno zatrjuje, da je to družinski praznik. Je pa res, da smo tisto leto, ko praznujemo pri, denimo, moževih, božič, za Veliko noč pri mojih. Tako so vsi srečni, mi pa se na dve leti čez praznike dejansko spočijemo.
T.

pri nas smo se nekako navadili, da gremo za bozic k mozevim starsem in s sabo vzamemo se mojo mamo. doma pa smo tradicionalne pozrtije na silvestrov vecer spremenili v manjse prigrizke s poudarkom na obdarovanju za otroke.

Pri nas večer pred božičem (24.) preživimo pri mojih starših, na božično jutro pa se damo povabiti na božični zajtrk k moževim staršem. Zaenkrat smo še vsi zadovoljni s to ureditvijo, drugo leto pa tako ali tako drugače, ker bomo imeli nekajmesečnega dojenčka. Takrat se bomo ravnali po njem.

Lp,
Katarina

Tudi pri nas imamo podobno kot pri Katarini. Božični večer preživimo pri mojih, božično kosilo in popoldan (do večera, ko še enkrat uprizorimo prihod Dedka Mraza) pa pri moževih starših. Je naporno ko hudic, pa vendar lepo.

M.

Tudi pri nas imamo podobno kot pri Katarini. Božični večer preživimo pri mojih, božično kosilo in popoldan (do večera, ko še enkrat uprizorimo prihod Dedka Mraza) pa pri moževih starših. Je naporno ko hudic, pa vendar lepo.

M.

Mi smo sami in ne gremo nikamor.

Hojla,
midva, zaenkrat sva še sama, pa vendar se hitro pojavi slaba volja glede kraja oziroma družbe, v kateri bi naj preživela Božični večer,
kar sama narediva ‘ party ‘, kar pomeni, da poskrbiva tako za hrano kot pijačo. Vsaj osnovno,
saj veste, da potem s sladicami, prigrizki in vsemi ostalimi dobrotami obložita praznično mizo tako mama kot tašča (katera bo več in katera je bolj izvirna in .. oh in sploh… ). To vse pripraviva pri njegovih starših, ker imajo hišo in moja dva z veseljem prideta. Tudi kakšna teta in stric se najde. Čim več tem boljši ŽUR.
Potem po večerji in obdarovanju, pa smehu in veselju, pa se midva odpraviva pozdraviti še ostale prijatelje in znance. Oni pa se zabavajo naprej. In vsako leto uživajo. Oboji.

LEPE PRAZNIKE in VSEGA LEPEGA v Novem Letu.

Lena.

V izogib slabi volji, kdaj bodo pri nas in kdaj pri njegovih, sem mojim ta mladim
pustila prosto odločitev. Seveda pa še vedno želim, da smo vsi skupaj pri poznem
kosilo za Božič ali Novo leto.

Pri nas smo tradicionalno na božični večer, 24. pri mojih, na Božični dan, 25. pa na kosilu pri tašči. To odgovarja obojim- moja mama je doma in se 24. cel dan pripravlja, da bomo prišli, tašča, ki pa še dela, pa je doma 25. in ji to tudi zelo odgovarja. Poskusite se dogovoriti – nekaj trajnega, saj tako ni vsako leto isti problem, ki sploh ni problem.

Mi smo na sveti večer (24.) sami doma, za božič pa smo dopoldne pri enih, vmes gremo domov spat (predvsem naš dveletnik), popoldne pa še k drugim. Doslej se je to zelo obneslo. Aja, oboji starši živijo precej blizu (5 km), zato si lahko privoščimo tako vandranje.

Meni bozič veliko pomeni, zato vztrajam da smo doma.
In to sami, jaz , moz in pa otroci-to je moja druzina in bozic
je druzinski praznik.
Naslednji dan pa obiscemo še stare mame in dedke.
Tako pač sem se odlocila, vztrajala, najprej je bilo kar nekaj
dolgih nosov, zdaj pa je vse ok.

Bravo Mojca. Pustimo tisti dan mame in tasce. Nasa druzina smo mi – jaz moz in otroka. In ce zelimo praznovati praznik v krogu druzine, ga praznujmo v pravem vzdusju doma in ne kot nomadi na poti iz enega kraja v drugega.

Mi božiča ne praznujemo. Za silvestrovo pa imamo že kar tradicionalne žure. Pri nas (doma ali v počitniški hišici mojih staršev) se že 20 let zbere do 30 prijateljev, pa tudi vsi dedki in babice. Zadnja leta so zaradi vedno številnejših otrok postala rahlo problematična, tako da se ne moremo več povabiti vseh iz stare klape. Seveda pa se potem dobivamo še 1. ali 2. januarja. Včasih priredimo tudi smučarski 1.januar. Pozdrav!
Nina