kako vam znese?
Na porodniski sem z osemmesecnim dojenckom, v vrtcu imam triletnika. Cez dan poskusam pospraviti, skuhati kosilo, oprati in zlikati. Kaj je cas zase, ze dolgo ne vem vec. Popoldne se poskusam ukvarjati se z vecjim otrokom, zvecer do 22h uspavam dojencka. Potem padem na mrtvo utrujena v posteljo. Moj moz prihaja domov proti veceru in mi pomaga pri kopanju, branju pravljic in uspavanju. Pa vendar sem zjutraj se bolj utrujena, kot zvecer… Kako vam znese?
Tvoje dete je staro 8 mesecev. Nisi napisala, če se še dojita? Imaš v bližini kakšne babice ali prijatejice?
Kako nam znese? Hi,hi, hi, takšna sem jaz včasih, ko se mož stisne k meni, pa bi nekaj rad, jaz pa sem do 22. ure spravljala dete v posteljo. Točno to: hi, hi, hi. Tudi sama kdaj ne morem več! Daj odgovori na zgornja vprašanja, pa bom lahko spet malo pametna za druge (zase itak ne znam biti)
T.
Se se dojiva. Ponoci tudi veckrat. Tista varianta – pusti otroka jokat, bo ze nehal – meni ne znese. Mama je v sluzbi, tasca v drugem mestu, prijateljice po sluzbah. Mama vcasih pride popoldne pocuvat – ponavadi takrat izkoristim za obisk zobozdravnika, ginekologa ipd. Sicer nisem depresivna, ceprav mogoce tako zveni, imam pa konstantno slabo vest pred vecjim otrokom, saj se z njim obcutno manj ukvarjam, kot sem se pred dojenckom. Da o slabi vesti pred mozem sploh ne izgubljam besed….!
Veš kaj, kaj pa če bi kdaj mamino varstvo izkoristila za obisk frizerja, ali pa masaže, ali pa preprosto počasnega sprehoda skozi mesto in tople kavice v kakšnem tihem lokalu. Za slabo vest pred starejšim pa ti predlagam, da z večjim preprosto naredita načrt, kako bosta (denimo) soboto dopoldne preživela skupaj. Za malega naj pokrbi oči, vidva pa “horuk” nekam, kaj pogledat, kaj doživet. Samo vidva! Bosta imela posebne dneve 2krat, 3krat na mesec, take dneve, ki jih mali ne bo motil, tako, da se boš lahko povsem posvetila starejšemu. Pri nas doma je delovalo, sestra je bila pri babici, midve z mamo pa sva šli na potep – še zdaj imava prav posebne spomine na kakšno zadevo.
Možje pa so druga štorija – dojenček je zaenkrat še res malo majhen. A vendarle, tudi vidva bi lahko počasi razmišljala o kakšnem zmenku. Dojenčka naj zvečer počuva kaka prijateljica ali varuška (Sezam je krasen!)- saj se bosta vrnila in ga lahko podojiš, starejši pa naj gre prenočevat k babici. Pri nas doma (sin je star 2 leti) je to vedno tak dober projekt! Ta petek ima denimo mož RD, torej greva ven. Moja mama bo čuvala sina, in mu je to že povedala, zdaj pa mali odšteva, kolikokrat bo šel še spat, preden bo šel k babici. Samo zabavno mu mora biti! vse skupaj ne sme biti na način, da se ga znebite za eno noč, ker je v napoto, ampak, kako luštno bo tam in kaj vse bosta z babi delala – denimo pekla piškote.
Uh, Ajda, vem, zakaj obupavaš in mi je čisto jasno. Tudi sama sem imela včasih občutek, da skrbim samo še za druge, zase pa prav nič. Je treba narediti prvi korak, pa bo lažje, verjemi mi.
T
Hvala za spodbudo! Mislim, da ravno to potrebujem – malo spodbude, saj vcasih mislim, da sem presneto slaba mama! Kar se spanja pri babici tice, je pri nas krasno delovalo, dokler nisem rodila… Zdaj pa je treba mamico doma cuvat (pravzaprav je prisotna skrb, da se oci, mami in mala posast ne bodo imeli prevec lepo v odsotnosti velike sestre). Varuski se pa nekako ne upam pustiti, dokler dojim, ker sem dojencka tako razcrkljala, da se priklaplja na dve uri. Ampak – vremena kranjcem bodo se zjasnila in otroci se grejo nekam cuvat, starsi pa v lajf!
lp ajda
jaz imam 5 mesecev staro hči in imam svoja pravila, ki pa seveda
ne vem če so pravilna.
Ko otrok spi, tudi mamica bere knjigo ali počiva ali telovadi ali….
skratka ima čas zase. Ko je otrok pokonci je pri meni ko likam,
ko kuham, včasih v vozičku, včasih v hodalici, včasih na tleh na deki,
skratka edino tako lahko zivim, drugače mi res ne bi zneslo.
Lep dan.
Pozdravljena!
Sama imam 10,5 mesecev starega fantka, prvega otroka. Tudi jaz sem se na začetku spraševala kako mi bo zneslo. Sedaj ni še skoraj nič bolje. V stajici noče biti-joka, sam se igra le včasih, sicer pa hoče, da ga vseskozi nosim. Roke imam že prav razbolene. Če pa joka, pa me kar srce boli. Kaj ve pravite, kaj narediti?Čez dan tudi bolj malo spi, pa še to v mojem naročj. Ne pusti mi jesti-že kar nekaj časa jem ob silovitem joku…
LP, Marjana
samo ne ga pustiti jokati!!! To ni zdravo, ker dobi otrok občutek, da se na mamo ne more zanesti. imaš pač takega pobalinčka, kot ga imam jaz doma. Zdaj (pri 2 letih) se že sam zaigra za kakih 10 minut, prej jebilo pa vse samo, mami, mami. Ni hotel biti v stajici, dokler mu nismo kupili ene ful dobre igrače, ki igra, se sveti, in ji lahko s pritiskanjem na gumbe spreminja melodije. Meni se je sicer rahlo mešalo od nenehnega la-laja, a sem stisnila zobe. Sicer je hotel biti nenehno zraven. Kupili smo mu stolček za hranjenje, tak, da je imel svojo mizico, tja sem ga privezala (pet točkovni sistem, da je res varno), potem pa je bil nenehno zraven. Ko sem pomivala posodo, sem mu v roko dalo majhno mokro cunjico in se je ful igral, ko sem kuhala, je dobil pokrovko in kuhalnico, skratka, nenehno sem ga zaposlila z zadevami. Tako sem imela več miru za gospodinjstvo, ko pa je bil zaspan, sem šla tudi sam počivat, ker je bil res naporen otrok. Zdaj je bolje, velikokrat me kar spodi iz svoje sobe, ker se hoče sam igrati. In grem, prav nič užaljena, ker ve, da sem v sosednji sobi, če me bo potreboval.
Morda bi ga lahko zaposlila s kakšnimi igračami, je pa res, da so nekateri otroci preprosto radi v bližini svojih mamic. Veš, mi smo jim vse do takrat, ko začnejo sami kolovratiti okoli in spoznavati, kaj vse je tam zunaj, središče sveta in najpomembnejše bitje na svetu. Zato, potrpi, slej ko prej bo bolje.
T.
Tudi to je res, Ajda.Ko smo s tamlajšo prišle iz porodnišnice sem poskusila, vsaj tiste prve dni, preživeti čimveč časa s tavečjim, seveda ,če sem se le lahko “odklopila” od dojenčka.Bilo je kar naporno, ko razmišljam za nazaj.Zdaj po skoraj dveh letih je malce bolje, malo se že zaigrata sama, moramo pa večkrat posredovati pri prepirih…