Kolikokrat doživimo, da naš triletnik kašlja vso noč in se zjutraj obotavljam, ali naj ga peljem v vrtec ali k zdravnici. Včasih prosim za pomoč svojo mamo, da ga pazi nekaj ur, dokler ne uredim nujnih službenih zadev, včasih se kljub vsemu odločim za vrtec. Zgodi se seveda tudi, da ostaneva doma, pa potem niti ne greva v čakalnico polno bolnih otrok, raje vzamem dopust. Vse to kompliciranje pa gre na račun otroka, ki nujno rabi počitek.
Za vsak dan bolniške poslušam namreč pikre pripombe in nasvete sodelavk, ki otrok sploh nimajo. Ne vedo, da bolniška ni navadno zabušavanje, ampak zelo naporno delo, podnevi in ponoči.
P.S. v zadnjem letu sem bila na bolniški 12 dni….
Kako se pa ve popadate s tem problemom ?

Jaz grm na bolniško, ne glede na pripombe sodelavcev. Otrok je moj in ker ga imam rada mu želim vse najboljše. Zato sem enostvno doma. Tudi jaz imam 90 % sodelavcev brez otrok, pa se ne poćžvižgam nanje. Ko bo kakšen gles od nadrejenega, se bomo pa drugače pogovarjali.

Se pridružujem Frucki. Tudi jaz vzamem bolniško, ne glede na pripombe sodelavcev. Nadrejeni je glede tega razumevajoč, sva pa dogovorjena, da če me npr. ves teden ni, pridem dvakrat v tednu po 4 ure in “poštimam” najnujnejše, to mi potem tudi dodatno plača. Takrat na malega pazi mož.
Imamo pa tudi čudovito pediatrinjo in v primeru blažje virozice nama ni treba takoj v čakalnico, ampak se dogovorimo kar po telefonu – tudi za bolniško, tako, da dopusta v ta namen ne koristim.
Lep pozdrav.
Andrea

Jaz se glede bolniške kar postavim zase pred sodelavci. Končno sem z rojstvom otroka sprejela nase odgovornost, da zanj tudi v redu skrbim. In če bom dobro skrbela zanj, bo morda, ko bo odrasel, delal za naše pokojnine. Tudi skrb za otroka je služba in to zelo naporna in zato me nima nihče pravice žaliti oz. dajati neumestnih pripomb. Zadnje čase ni pripomb, ker mi očitno to, kar sem napisala zdaj, piše že na nosu. Sploh pa sem zelo malo na bolniški. Lani sem bila 3 dni za oba, letos pa 7 dni.

Zadnjič, ko je mali dobil visoko vročino (okoli 38 stopinj), sem se prvič dogovorila s pediatrinjo, da pridem na pregled kasneje. Naslednji dan mali ni imel vročine, a sva še ostala doma, 3. dan pa je zjutraj malce zakašljal (nič vročine), pa sem se odločila, da naj bo še doma. Šla sva k zdravnici, da se zaključi bolniška, ona ga je pregledala in rekla, da ima verjetno pljučnico!!! Potem sva bila ves teden na antibiotikih. Mislila sem, da sem že specialist za otroške bolezni, zdaj pa bom otroke takoj peljala k zdravniku.

Tudi sama sem zelo malo na bolniški. Na leto to pride približno za dva tedna.