OTROK NOČE V NARAVO
Na Monikino idejo predstavljam novo temo, kaj storiti, ko otrok noče v naravo. Kaj predlogov?
Mi živimo na deželi, tako, da smo veliko zunaj sami po sebi. Se pa velikokrat odpravimo na izlete, pa ne v hribe, ker se mi zdi, da večino otrok lušten razgled po uri in pol hoje sploh ne gane. Pa mene v bistvu tudi ne. Mi hodimo na izlete z namenom (uh, to zveni pa kot lepota z namenom, a ne?). Torej – iščemo legende, pravljice, ki so se nekje godile, da imamo občutek, da nekaj gledamo. Obiskujemo turistične kmetije, kjer mulc vidi vse od krave pa do damjaka. Tja gremo z avtom, potem tam parkiramo in se sprehodimo po okolici. Spomladi smo hodili nabirat rožice za babico, jeseni gobe – smo jih vedno nabrali kar lep kup, najlepšega gobana je našel sine in je bil tako ponosen, da je potem drugi dan v vrtcu na veliko razlagal prijateljčkom. Velikokrat gremo denimo na izvir Krke, kjer je v jami slap, kar je zelo fascinantno in ne prenaporno. Kupili smo tudi majhno knjigo o gozdnih živalih (moja sestra je študentka biologije in je včasih kar dobra zamenjava za knjigo) in zdaj (pazi, mali je star 2 leti) hodimo kot miške po bližnjem gozdu in iščemo živali. Enkrat nam je celo uspelo videti srno z mladičem. Seveda se bojimo klopov, zato se namažemo in si nataknemo elektronskega plašilca (v lekarni).
Veste, kako se meni zdi: če tudi starši niso ravno navdušeni hodci v naravo, če iz vsak sprehod zakomplicirajo, potem se tudi orokom ravno ne ljubi. Tudi naš mali uživa v velikih trgovinah (včeraj smo šli v Rutarja in ga nisem mogla debelo uro spraviti iz tistih kroglic), vendar nekako skrbimo za vsaj en daljši sprehod, bolj izlet, na teden. V vrtcu gredo ven vsako dopoldne, če le ne dežuje, zato se – vsaj ta skupina – zelo radi sprehajajo.
Po moje bi bila lahko finta, da narediš iz vsakega izleta projekt – da nekaj vidiš, raziskuješ, iščeš – da ni samo tisto, uh, gremo v naravo, ker pač moramo zaradi zdravja. Je pa tako, kar se Janezek nauči, Janez zna. Če otroka že zelo majhnega navadiš na izlete in raziskovalne sprehode, bo rad hodil naravo tudi, ko bo večji. Moja dva bratranca (14 in 11 let) nimata niti sekunde miru, vsak vikend gredo skupaj ven, ker onadva tako želita. Ker nenehno živijo v bloku, sta s starša že zelo hitro trudila, da bi bila z otrokoma čimveč zunaj, in zdaj so tako navajeni, da jih med vikendom več sploh ne najdeš doma. Kul, a ne?
T.
Točno to kar počneš ti, delam tudi jaz. V sosednjem bloku pa živi družina, njihova hči pa je skupaj v vrtcu z našo deklico. Punčka je cele dneve pred blokom, naj bo to čez teden ali ob vikendih. Nikoli je ne peljejo na izlet, še nikoli ni šla v gozd s starši. Prepuščena je sama sebi. Ne morem razumeti, kako lahko njena mama cele dneve bulji mehiške nadaljevanke in si ne vzame časa za otroka. Pa sem jo enkrat vprašala, kako to, da nikoli nikamor ne grejo. Imajo še enajstletno hčerko.
Pa mi je rekla (BTW po rodu so iz Bosne), da brez moža ne sme nikamor.Halooooo ! A rabi njegovo dovoljenje , al kaj ? Mož vozi avtobus na relaciji Lj-Bosna in je doma samo 2 dni na teden. Saj ima ženska avto in bi lahko popokala otroke in bi šli !
Jaz bi zbolela, če čez vikend ne bi šla na izlet. Hčeri med potjo vedno čimveč razložim. Pa sem jo enkrat vprašala : A ti očka tudi v gozdu razloži kaj je praprot in podobne zadeve ? Pa je rekla, da ne. Potem sem pa njega vprašala , pa je rekel: Se ne spomnim ! Ej, so eni čudni.
LP,Kaja
Zdravo,
povej mi lepo te prosim kako si dovoliš tako kritizirat ljudi in jih celo (nesramnost pa taka) direktno spraševati zakaj pač nekdo nikamor ne gre? In kakšne veze ima to, če je kdo iz Bosne, Belgije ali Zanzibara?
Zelo me preseneča da se kdo drug še ni oglasil na ta provokativni post?
Spoštuj druga mnenja, drugačne načine življenja in mišljenja, ker pač nismo vsi isti, nekdo kar naprej kam hodi, nekdo je skoz doma, nekaterim otrokom starši skoz dihajo za ovratnik, nekaterim puščajo da delajo kar hočejo, skratka vsakdo dela tisto kar se njemu v skladu z njegovimi načeli zdi prav; lahko komentiraš ni pa treba tako obsojat.
Draga Nives,
brez hude krvi, prosim. Zadevo si malo narobe razumela. Gledam s stališča njihove hčerke, ki vsakič , ko vidi naju s hčerko, da greva na izlet, joka, da bi šla tudi ona. V sredo so imeli otroci praznovanje rojstnega dne, deklica je bila tudi povabljena, pa se jim ni dalo peljati otroka tja. V vrtcu je neutolažljivo jokala, zakaj ne more ona na rojstni dan. Tudi na lanski zaključni piknik je niso pripeljali.
Meni se smili otrok, ki bi rad šel še kam drugam. Ne vtikam se v starše, saj se poznamo že 4 leta, ne morem pa razumeti, zakaj otroka prikrajšajo za tako lepe reči.
Nič nimam proti drugim narodnostim, hotela sem samo povedati, kako ima mož mamico pod kontrolo in da se ne upa it nikamor brez njegovega dovoljenja.
LP,Kaja
Kaja,
nič te ne opravičuje tudi če si hotela “samo nekaj povedati” preberi si še enkrat kaj in s kakšnimi besedami si gospo očrnila, sebe pa predstavila k angelčka ki bi pa “kar umrčkal” če ne bi hodil v gozd in naravo in joh in sploh. Kaj ti veš o njenem osebnem življenju, njenih navadah in načinu vzgoje? Če se pa punčka zjoka v vrtcu, ker pač ni prišla na zabavo, na rojstni dan in podobno, bi ti nekaj povedala iz osebnih izkušenj.
Eno popoldne ko sem prišla po svojo hčerko, sem slišala enega od otrok kako je razlagal eni mamici ki jo je povabila na otrokov rojstni dan, da jo mami ne pusti ker nimajo denarja da bi kupili darilo, ker pa to punčko navidez poznam, vem, da je res da živijo izredno izredno skromno in da imajo res mal denarja. V tistih velikih otroških očeh so takrat lezle solzice ponižanja, solzice nemoči… in nikdar ne bom pozabila tega pogleda in tega iskrenega otroškega joka.
Tako, premisli, sigurno je za rojstni dan treba kupiti darilo, (če ne, te vsi otroci že hecajo, in čudno gledajo) za zaključni piknik je treba tudi kaj prispevati ne samo otroka pripeljati zraven!!!!!!!
Jezi me, zelo me jezi nerazumevanje za tuje stiske!
Draga Nives,
ne gre za pomajkanje in stisko. Če ima punčka vsako igračo, ki si jo zaželi, vsako oblekico,potem ne gre za pomanjkanje. (samo za informacijo ima 10 barbik, pa barbi hišo,pa barbi copate,pa vsaj enkrat na teden so v Mc Donaldsu….)
Sorry, ne poznaš niti njih, niti mene, zato ne obsojaj.
LP,Kaja
Nives, si danes malo slabše volje? Ne razburjaj se za vsako malenkost, misli na kaj lepega, nekaj kar te osrečuje; npr. na to da je danes petek in da je pred nami cel vikend.Jaz se že veselim packanja po kuhinji z mojima sončkoma, pekli bomo piškote in izdelovali vabila za praznovanje. Pa še sonček kuka izza oblakov, nikjer ne duha ne sluha o snegu ali dežu.
Kaja ni nič slabega mislila, mi pa imamo sosede v bloku, ki imajo 1 in 2 leti stara fantka.Pa jih jaz še nisem videla zunaj, še slišim jih ne, razen po 21 uri – jočejo in kričijo. Kaj je pa njihov vzrok, da so otroci cele dneve v 1,5 sobnem stanovanju?
Kaja,
nič te ne opravičuje tudi če si hotela “samo nekaj povedati” preberi si še enkrat kaj in s kakšnimi besedami si gospo očrnila, sebe pa predstavila k angelčka ki bi pa “kar umrčkal” če ne bi hodil v gozd in naravo in joh in sploh. Kaj ti veš o njenem osebnem življenju, njenih navadah in načinu vzgoje? Če se pa punčka zjoka v vrtcu, ker pač ni prišla na zabavo, na rojstni dan in podobno, bi ti nekaj povedala iz osebnih izkušenj.
Eno popoldne ko sem prišla po svojo hčerko, sem slišala enega od otrok kako je razlagal eni mamici ki jo je povabila na otrokov rojstni dan, da jo mami ne pusti ker nimajo denarja da bi kupili darilo, ker pa to punčko navidez poznam, vem, da je res da živijo izredno izredno skromno in da imajo res mal denarja. V tistih velikih otroških očeh so takrat lezle solzice ponižanja, solzice nemoči… in nikdar ne bom pozabila tega pogleda in tega iskrenega otroškega joka.
Tako, premisli, sigurno je za rojstni dan treba kupiti darilo, (če ne, te vsi otroci že hecajo, in čudno gledajo) za zaključni piknik je treba tudi kaj prispevati ne samo otroka pripeljati zraven!!!!!!!
Jezi me, zelo me jezi nerazumevanje za tuje stiske!
Kaja,
napisala sem da me jezi nerazumevanje za tuje stiske, kar je res. V redu, ne gre za denarne stiske, gre za kaj drugega, mogoče celo za čisto preprosto lenobo staršev, samo draga Kaja, to ti ne daje pravice da jih zato obsojaš, vseeno, če jih poznaš ali ne……
Slab dan gor ali dol, zelo me jezi ko vsi s prstom kažejo na druge, sebe pa dajejo med ta najboljše angelčke!