Sem v 26. tednu nosečnosti, katera je še približno kot jaz, kako se počutite, vas morda kdaj boli trebuh in koliko ste se zredile, koliko mislite še, da se boste?
Se tudi vam zdi, ali je sploh možno, da brca bolj takrat, ko se naješ čessa sladkega?

Za en teden sicer zaostajam za teboj, redim pa se prav tako. Od začetka nosečnosti sem se zredila zaenkrat za 7 kilogramov, vendar bo šla verjetno tehtnica še navzgor.
Moje počutje je bilo do sedaj odlično, brez problemov sem že skoraj celo nosečnost, če izuzamem prvih 14 dni, ko mi je bilo grozno slabo. Potem pa vse v redu. Mogoče občutim, da sem zvečer malo bolj utrujena, kot sem bila prej, vendar to so pač težave, ki spadajo zraven.
To o brcanju pa še nisem opazila, moj otroček brca ves čas, le takrat ko se kaj preveč naprezam, oziroma, sem utrujena, se zvije nekam in mi da vedeti, da moram počivati.
Trebuh pa me boli večkrat v spodnjem delu, posebno če se veliko gibljem, toda to se raztegujejo medenične vezi- tudi stvar, ki spada v to obdobje.
Pa ti, imaš veliko težav?

Lep pozdrav in veliko užitkov ob spremljanju malega bitjeca.

Neža

Pozdravljeni!

Prav rada bi izmenjala svoje izkušnje z vama. Noseča sem 23. tednov in vedno bolj uživam. Tako zelo ponosna sem že na svoj trebušček, pa čeprav se mi včasih zazdi, da je že kar malo prevelik. Od začetka nosečnosti sem se zredila za cca 5,5 kg, kljub temu, da poskušam (?! – očitno nisem dovolj trmasta) paziti kaj pojem. Na nek način se tolažim, da mi ni bilo nikoli slabo in da nisem nikoli bruhala – se pravi, da sem vso hrano pridno predela in rezultati so vidni…Ne boste verjele, ampak včasih sem si zaželela, da bi mi bilo slabo in da mi ne bi vse tako zelo pasalo!!!
Sicer težav skorajda ni. V prvem trimesešju sem bila sicer razdražljiva, pa tudi neprestano sem hodila na stranišče (katera pa ne?), sedaj pa se počutim enkratno! Včasih se sicer hitro utrudim, ampak pravijo, da je normalno. Ko pa sem zelo utrujena, me začne zbadati v levi ritnici; zdi se mi, da je to bolj podobno išiasu, kot pa kakršnikoli nosečniški tegobi. Zadnji vikend pa me je tudi kar precej bolel spodnji del trebuha. Bolečina niti ni bila tako huda, kot nenavadna. Še najbolj je bila podobna tisti pred menstruacijo, le da se mi je zdelo, da mi želi trebuh “odpasti”. Upam, da ni nič nevarnega… Sicer sem kar nekajkrat prebrala odgovore dr. Pušenjaka na to temo in nikoli ni napisal, da bi bilo kaj drastičnega.

Uživajte!
Ana

(komaj čakam na zapise drugih deklet!!!)

Živjo vsem,

sama sem tudi v 26.tednu in se zaenkrat počutem enkratno. Še vedno hodim v službo in imam namen do konca januarja, če se bom seveda dobro počutila.

O kilogramih pa ne bi govorila, ker gre samo navzgor. Nikoli mi ni bilo slabo in imam non stop apetit. Pa kaj čmo.

Ostalo pa vse O.K. Brca, da ni res.

Zanima me Teja kdaj boš šla v materinsko šolo in kdaj imaš točen rok? Jaz ga imam 21.03.2002.

Se slišimo, se mi mudi domov.

Iris

Zdravo!

Jaz sem se v 28. tedni zredila kar za 11 kil, trebuh sem imela ogromen… Celotno nosečnost sem se počutila odlično, le prve tri mesece sem bila bolj utrujena in zaspana. Potem pa sem se konec nekega tedna počutila precej utrujeno, naslednji dan, bil je petek nisem šla v službo. Ko sem se naspala, sem se zopet dobro počutila, v soboto sva šla še na izlet. Edino, kar se mi je zdelo malce čudno, je bilo, da sem otroka komaj kaj čutila. Malce me je skrbelo, ampak ker je minil komaj kakšen mesec kar sem bolje čutila njegove premike in ker nikoli ni bil pretirano živahen, se mi ni zdelo alarmantno. V noči na ponedeljek pa sem rodila – tri mesece prezgodaj. Počil mi je mehur. Edino, kar so ugotovili, je bila povečana sedimentacija, torej nek infekt.
Nikakor te nočem strašiti, dogaja se bojda redko in razlog ni znan. Na srečo večina otrok že po 25., 26. tednu dobro zvozi. Bili so tudi taki, ki so dopolnili komaj 24. tednov.
Naslednjo nosečnost bom vsekakor bolj gnjavila zdravnike.

Jaz sem v 31. tednu nosečnosti in poteka kar prijetno! Do zdaj sem se zredila 12. kg, s tem da sem opazila, da so mi kar fajn zatekli gležnji, tako da ne morem obuti debelih nogavic v kakšne čevlje!
V trebuhu me nič ne zbada, le včasih ko vstanem, me malo zaboli, kot da bi se nategnile vezi!
S hrano kar gre, le čokoladi se ne morem upreti (prej pa je sploh nisem jedla, mogoče kakšen konček na vsaka 2-3 mesece)!
Zelo pa mi nagaja zgaga, tako da popijem ogromno mleka, seveda sem pogosta obiskovalka wc-ja, pa slabše spim, ker se ponoči zelo pogosto vstajam!
Pa na vse to sploh ne gledam negativno, saj ko pobrca mi vedno privabi nasmešek na obraz in pozabim nevšečnosti!
Prvi trije meseci pa so bili obup, 24-urna slabost, 10 dni brez hrane, tekočino sem se pa posilila piti, kajti bakterije so se hitro pojavile – s tekočino pa jih spraviš ven, lasje so mi odpadali-kar precej, pa mastno kožo sem dobila! Pa se je po treh mesecih poštimalo in sedaj poteka vse toliko bolj fajn!
Lepo nosečnost vsem in zdrave otročičke!

Pozdrav vsem.
Ne v materinski šoli še nisem bila, nameravam po novem letu. Tudi jaz, Iris imam rok na prvi pomladni dan, 21. marca. A ti veš kaj boš imela, ali nočeš vedeti? Kje nameravaš roditi?
Sicer tudi mene sem pa tja boli trebuh, ampak vse se potrpi. Sicer pa bebe brca kot nor. Najraje takrat, ko dlje časa, to res drži, naglas govorim. Delam na radiu in med branjem novic in poročil se prav navdušeno oglaša, ali pa takrat, ko partner igra na kitaro.
Kako pa kaj gibanje, mislim telovadba, se kaj gibljete? Pravijo, da je hoja najboljša za nosečnice, sama se sicer tudi nagibam k vodni aerobiki, vendar si zaradi morebitnih infekcij ne upam.
Ej, Iris, oglasi se še kaj.

Pozdrav vsem!!
Sem v 27 tednu nosečnosti in moram reči, da se kar dobro počutim. Zdi se mi, da sem imela največ energije , pa tudi počutje je bilo super tam okoli 20-21 tedna. Sedaj me včasih res malo več tišči, ponoči slabše spim, se obračam , malo sem bolj nervozna…..Delam tudi ves čas, za rekereacijo pa poskrbim tako, da grem vsako jutro 20 min. peš v službo in nazaj, pa še kakšen sprehod pade vmes.
Zredila se nisem pretirano, do sedaj 6 kg, res pa je tudi, da se ne morem odreči kakšnim sladkarijam, najraje imam čokolado….nič kaj presenetljivega, a ne?!!

Lepo nosečnost vsem !!

Teja živjo,

se bova 21.3. iskale po porodnišnici, a ne!!

Ja, kar se pa tiče spola, je pa prav smešna zadeva. Celo življenje (stara sem 30let in to je moja prva nosečnost), sem govorila, da jaz bom pa hotela vedeti, kaj nosim pod srcem. Vseeno je katerega spola je otrok, me pa zanima kaj je. Tako neosebno se mi zdi, ko se pogovarjam z otrokom, da ga ogovarjam v srednjem spolu. Osebno tudi nisem verjela nosečnicam, ko sem jih vprašala ali vejo kaj je, da so odgovorile, da jih ne zanima.

No, pa se je pri meni nekaj zakompliciralo in sicer: ko sem šla na UZ pri 20.tednu, v trdnem prepričanju da vprašam za spol, sem dala vodo, ki je bila katastrofalna, kri v vodi, nitrati, .. ni da ni. Ginekologinja je čisto prebledela, kaj je z menoj. Naredila je še UZ in “nekaj” videla na otroku in me poslala še v porodnišnico na še eno kontrolo in na UZ ledvic. Skratka, res mi ni bilo do tega, da vprašam katerega spola je otrok.

Prvo sem šla na UZ ledvic, kjer so mi ugotovili, da moj mucek pritiska na ledvico in je le ta delala s polovico, kar je privedlo do uroinfekta. Popolnoma normalna zadeva v nosečnosti, jemala sem antibiotike, pila veliko tekočine, ležala na levem boku ipd. Skratka, zdravnico, ki mi je delala UZ sem vprašala, če vidi kaj je in je rekla PUNČKA.

No, imela sem še UZ pregled pri dr.V.Cerarju. Bilo je vse O.K., ginekologinja je naredila lažen alarem. Bila sem spet dobre volje in vprašala dr.Cerarja ali vidi spolo. “Seveda vidim, FANT je!” mi je odgovoril.

Pa smo tam. Z vsemi izvidi sem šla nato nazaj k svoji ginekologinji in jo vprašala, če je ona nazadnje videla spol, pa mi je odgovorila, da ni prepričana.

Skratka, želela sem vedeti pa sedaj vem, da nič ne vem. Hec ne!! Bom počakala do 30.tedna na drugi UZ. Sem pa zdrava.

Kar se tiče pa rekreacije, sem hodila plavati na DIF ob petkih, vendar se sedaj po tem uroinfektu ne upam več, ker se bojim infekcije in tudi ginekologinja mi je odsvetovala, hodim pa v porodnišnico (v Ljubljani, ne vem iz kje si ti) na telovadbo ob ponedeljkih in četrtkih ob 19:30.

Zanima me Teja, ali si še v službi in kdaj boš šla v materinsko šolo?

LP vsem skupaj in Teja odpiši,

Iris

Ena podobna štorija. Pred meseci sem srečala prijatelja, s katerim sva pre časom izgubila stike. Vedela sem, da se je poročil, no, potem pa sem izvedela, da je žena noseča. Da ima še samo nekaj dni do konca. Pa sem vprašala, če vedo, kaj bo. Je rekel, da bo fant in da že imata ime – Brin. No, pa sem na taistega prijatelja naletela nekaj mesecev kasneje in ga vprašala, kako kaj sine, pa je rekel, da se je rodila punčica. In seveda – ime ji je Brina. Ampak, zanimivo je, da so jima zdravniki kar 2krat zatrdili, da bo fantek.
Tako, da nikoli ne veš!
T.

Živjo.
Jaz bom rodila v novomeški porodnišnici, v materinsko šolo nameravam januarja do febraurja, bova šli skušaj s frendico, ki je šest tednov manj noseča.

Kar se tiče našega spola. Na UZ v 22. tednu je šel tudi fant in sta se z ginekologom prav zabavala. Ko sva vprašala po spolu, je rekel, da ne vidi dobro, čeprav je meni že v 13. tednu na UZ rekel, da je fant. Potem je gledal in gledal in obračal in rekel, “na, tle maš”. Dal nama je slikico, na kateri so lepo vidna jajčka in lulek. Zdaj pa vsi sprašujejo, če imava že kakšno slikico. Naj jim jajčka kaževa okoli? Sicer pa tega, kaj bo, ne razglašava okoli, čeprav vse zeeelo zanima. Bodo
že videli.

Kar se tiče dela. Nisem zaposlena, delam honorarno, tako, da si moram zdaj nabrati malce zaloge, ker potem bo bolj šibko. Delam vsak dan, tudi sobote in nedelje, sicer pa imam srečo, da delo ni težko. Lahko stojim ali hodim kadarkoli, tako da nisem prilimana na stol. Namerevam delati, dokler bom pač lahko.

Lep pozdrav, oglasi se še kaj. Moja sestra dela v LJ porodnišnici kot sestra ( v ta rdeči, ta novi). Čao.

Jaz sem noseča 32 tednov in sem pridobila že skoraj 10 kg. Računam na še cca. 2 do 3 dodatne kg, ker se je stvar že počasi umirila. Med 22 in 28 tednom sem se redila po 1 kg na teden, včasih celo 1,5 (in to brez prežeravanja in pretiravanja pri sladkarijah; privoščila sem si 1-2 sladkariji – čokoladico, košček torte ali peciva na teden ali pa tudi nobene!). Od tod izhaja tako tudi skoraj vse povečanje teže. V zadnjih 3-4 tednih sem pridobila le kilogram, zato računam (če ne bom med prazniki pretiravala – če se kaj poznam, ne bom) na minimalne dodatne kg.

Moram priznati, da sem bila tam okoli 26 tedna, preden se je tehtnica umirila, na trenutke malo zaskrbljena – češ, kam to pelje: 1-1,5 kg na teden? No, zdaj pa vidim, da je ta hudo za mano.

Upam, da sem katero potolažila. Očitno je res konec drugega trimesečja najbolj kritičen.

Seveda čutim veliko brcanja, predvsem doma, ko se usedem ali uležem, v službi, ko sedim, pa me le kdaj pa kdaj opomni, naj se malo nagnem nazaj in mu (ji) dam dihati. Za spol nisva vprašala, za nami pa je že tudi zadnji UZ, tako da le še čakamo dan D. Včeraj zvečer sva imela do sedaj najbolj zanimiv večer: ulegla sem se na levi bok, da bom zaspala, ko je začel tako močno brcati na desni strani (obrnjen je že navzdol z glavico), da je bilo že kar neprijetno. Poskusila sem vse možne položaje, pa ni nič pomagalo. Gibi so bili vseh vrst: od tresljajev, brc, do kroženja. Res zanimivo. Toliko, da vidite, kaj vas čaka, tiste, ki ste tam okoli 20. tedna. V začetku sem tudi sama doživljala le preprosto premikanje, zdaj pa to gibanje dobiva vse mogoče oblike – zanimivo je razmišljati za nazaj, si morda celo kaj pisati vsake toliko časa.

Sicer pa nisem preveč utrujena, samo zjutraj bi še in še spala, ko budilka kliče. No ja, saj grem kmalu na porodniško. Zaenkrat spim še kot top, ker tudi trebuha baje nimam kaj dosti za moje tedne in upam, da bo tako ostalo.

No, da ne bom predolga, se raje še drugič kaj oglasim. Upam, da niste že obupale brati.
Lepo nosečnost vsem! Crkljajte se in razvajajte, ker je po mojem najvažnejše, da smo srečne (navkljub kilogramom in drugim spremembam na telesu – spomnite se, kako ste še pred kratkim gledale nosečnice; jaz sem jih požirala s pogledi in nisem opazila ne, da so predebele, ne da imajo mastne lase in ne sprememb na obrazu, mozolji…). Časa za diete bo dovolj še vse življenje – seveda pa to ne pomeni, da prikrajšajmo naše malčke za zdrave stvari (mleko, sadje, zelenjava). Kakšna bombonierica tu in tam ne škodi, preveč pa ni dobro za nikogar!¨

Lep pozdrav, Ana.