Prosim, pomagajte mi!!
Spoštovani moji forumovci!
Pišem vam iz obupa, ker ne vem več kaj naj naredim in kam naj se obrnem. Naj začnem.
Sem drugič poročena z moškim, ki ga imam zelo rada, prav tako tudi on mene. Odlično se razumeva. Vendar imam zelo velik problem. Namreč iz prvega zakona imam hčerko staro 14 let, ki živi z nama. Že od prvega dneva, ko sva se preselile k mojemu možu, ji on ni bil všeč. Do njega je zelo nesramna, mu odgovarja in se neprimerno vede, čeprav ji nudi vse kar si zaželi in skrbi zanjo, kot da bi mu bila lastna hči. Do mene se tudi neprimerno vede, mi odgovarja, mi očita da sem si izbrala neprimernega moža zase, itd. Stalno me kontrolira, kam grem, kaj počnem…Očita mi, da bi si lahko poiskala boljšega, lepšega moža, čeprav je zame najlepši in najboljši moški, saj je pošten in me ima rad in jaz imam rada njega. Povem naj, da je zelo trmasta, gospodovalna nad mano. Kar pa me najbolj moti je to, da mojega moža izziva, se hoče z njim kregat. Moj mož pa se temu izogiba in trpi zaradi vedenja moje hčere. Ravno včeraj pa se je zgodil neljubi dogodek, ko je moj mož zahteval naj počisti za našim hišnim ljublenčkom, ko se je polulal, pa ga ni ubogala, zato je sam počistil, ko pa mu je pregovarjala, ji je vrgel krpo v obraz. Takrat ga je moja hči udarila. Seveda ji je hotel vrniti, pa sem mu jaz preprečila. Moram povedat, da je še nikoli ni udaril. Ravno tako se je obnašala do svojega pravega očeta, takrat jo je seveda moj bivši mož tepel. Vam povem, da je bil pekel v hiši.
Nad vedenjem svoje hčere sem ogorčena in obupana, sama nevem več kaj naj naredim. Poskušala sem že vse mogoče načine, stalno ji dopovedujem, kako naj se obnaša, nikoli je še nisem udarila, do nedavnega, ko sem jo morala stepsti. Drugi dan pa sem bila zgrožena, ko mi je povedala, da že cel dan razmišlja, da kako je mogoče, da sem jo stepla, saj tega ni pričakovala, da bi jo kdaj udarila. Torej sem jaz kriva, da sem jo stepla ali ona, ker me je v to prisilila z njenim vedenjem? Kako in kaj naj razmišljam? Sem že toliko pod vplivom svojega lastnega otroka, da nevem več kaj je prav in kaj ni? Žal mi je mojega moža, oba trpiva. Kaj nama je storiti? Bile sva že pri psihologu, pa nobenih konkretnih rezultatov, saj se moja hči zna tako zelo prepričljivo pretvarjati, pa tudi lagati. Dodati moram, da moj bivši mož za svojo hčer ne skrbi, oz. le toliko, da mi plačuje preživnino zanjo, ki pa ni velika oz. je minimalna. Prosim, za kakršen koli nasvet, ki nama bo pomagal rešiti najin problem. Želela bi dodati, da sem doma na Slovenski Obali. Želim si čimveč vaših mnenj in nasvetov.
V naprej se vam zahvaljujem! Lepo pozdravljeni!!
Razočarana
Mislim, da vam bo moral pomagati pedopsihiater ali psiholog, ki se ukvarja z vedenjskimi motnjami mladostnikov. Postopoma bo vključil celotno družino. Kot verjetno veste, je vaša hči v starostno izjemno občutljivem obdobju, kar odraža tudi njeno obnašanje. Poleg tega je bila deležna očitno dvojne vzgoje, vi ste ji popuščali, bivši mož jo je maltretiral in se fizično znašal nad njo. Ker jo je vaš bivši mož pretepal, hči, kadar se počuti ogrožena, ta vzorec uporablja. Nikakor ne smete dovoliti, da bi prišlo do fizičnega obračuna med vašim sedanjim partnerjem in hčerko, saj bi to konflikt samo poglobilo. Tudi vi si fizičnih napadov nanjo ne smete dovoliti. “Sem jo stepla,” ste zapisali. Hčerki ste s tem sporočili: “Ko mi je najhuje, ko mi spustijo vse zavore, mi je dovoljeno tudi pretepati!” In točno to je hčerka tudi storila in udarila vašega moža.
Oprostite, ampak moram vam zapisati: poskušajte se čim prijaznejše vesti drug do drugega v družini. (Tudi metanje umazanih krp v človeka ni najbolj vljudno dejanje). Seveda pa hčerki postavite trdne meje. O tem smo na forumu že veliko pisali: “napaka staršev številka”. V družini določite pravila dela. Pri postavljanju pravil sodelujete vsi. Če se dogovorite, da za ljubljenčkom pospravlja hčerka in ta tega ne stori, sledi kazen. A ne fizična! Npr.: ne dobi žepnine; nima izhoda; ko kaj želi, ne dobi. Ko določite kazen, se morate tega striktno držati.
S hčerko ste se verjetno že poiskušali pogovoriti. Naj poskusi še vaš novi mož. Morda bo mu uspelo.
Pozdrav!
Nina
Če bom uspela, vam bom sporočila naslov pedopsihiatra oziroma kliničnega psihologa, ki se ukvarja s problematiko mladostnikov in družine.
Tu se žal ne strinjam s tabo. Pedopsihiater, psiholog, vedenjske motnje? Teh noben psihiater na svetu ne odpravi, dokler ni odpravljen dejanski vzrok takšnega vedenja, verjemi. Tudi sam sem bil pred dobrima dvema letoma pri psihologu, ker v nekem obdobju nisem bil več sposoben normalne presoje in samostojnega življenja. Veš kaj je psiholog? Oseba, katera je pacientu na razpolago, oseba kateri se pacient ponavadi brez zadržkov izpove, oseba ki posluša. Ja, to je bistvo vsega. Človek v takšnem brezizhodnem stanju rabi nekoga, ki ga bo poslušal, to je prva stvar. Dejstvo pa je, da psiholog ni čudežna oseba in sanj, ki reši vse probleme, je le človek kot vsak drug, ki si poskuša na osnovi slišanega ustvarit lastno sliko in podat o vsem skupaj lastno mnenje. Zna pa se pojavit problem, ker večina psihologov skuša prepričat, da to stanje ni nič posebnega, da je veliko ljudi na svetu s takšnimi in drugačnimi problemi in da se nima smisla sekirat. Pol te pa do vsega mine in nehaš hodit na pogovore. Nekatere rane celi čas, nekatere se ne zacelijo nikoli. Vsekakor je ena izmed hujših, če ne celo smrtnih ta, če v sebi ne občutiš starševske ljubezni. A jo bo mogoče nadomestil pedopsihiater ali psiholog?
LP, miki
Miki, kot sam prav dobro čutiš, je tu glavni problem “problem družine”, Hčerka je le konstrukt “bolnih” okoliščin. Če tovrstne probleme obravnava terapevt, jih mora obravnavati specialist za reševanje problemov v družini in ne običajni psiholog, ki opravi nekaj razgovorov, zato sem ji tovrstnega strokovnjaka tudi priporočila. Dejstvo pa je, da je mati v hudi stiski, saj je hčer pri 14 prvič “stepla”. Družinski terapevti delujejo samo v specialnih ustanovah. Ko praviš, da psiholog “samo posluša”, moraš vedeti, da je to za marsikoga del terapije “reševanja iz stiske”. Tudi ta mati se je s pisanjem v forum poslužuje.
Postavljanje mej v družini je tudi veščina, ki se je bo morala ta mamica verjetno šele naučiti. Tebi se to zdi samoumevno, saj si jo na to opozoril že s prvim odgovorom. Morda pa tega ne zna? Morda so tudi v njeni družini reševali konflikte s pretepom?
Se slišimo!
Nina
Draga obupana!
Verjamem, da je problem resen in dvomim, da ga takšen forum lahko reši. Nina ima prav, preglobo ste zašli, potrebujete strokovno pomoč.
Ampak, kar mi vedno znova dvigne tlak, so NEMOČNI starši.
Otrok se vedno obnaša točno tako, kot mu SAMI DOVOLITE.
MI NAUČIMO ljudi ( še posebej naše otroke), kako se naj vedejo do nas. Če ste dopuščali v vaši družini nesprejemljivo vedenje
( nesramnosti vaše hčerke do moža, tebe, novega moža ) in ga pravzaprav še vedno dopuščate, so posledice seveda pričakovane.
Če bi zahtevali spoštljivo vedenje, bi ga dobili.
Zdaj je verjetno za vas že pozno , ni pa prepozno za druge mame, ki s popustljivostjo še niso naredile toliko škode.
Vsekakor poišči pomoč.
Lep pozdrav,
Lenja
Ne dovolite si, da bi hči še kdaj udarili; pa če boste notranje kar vreli od besa! in ne opravičujte tepeža s tem, da vas je v to gnusno dejanje prisilila ona! NIhče nikogar v nič ne sili, s tepežem ste le izkazali vašo totalno nemoč ob neobladovanju kriznih situacij v družini. In, seveda, hčerki podali vzorec obnašanja, ko se bo nemočno počutila sama.
Nujno poiščite strokovno pomoč in vključite vanjo celo družino!
lp,Ali
Ali
Odgovor vam. Očitno me niste razumeli glede hčere, ker sem jo prvič udarila to bo zgolj kakšna klofuta kot pretep.
Nisem jo udarila zaradi mojega sedanjega moža.
Pred kratkim sem ji kupila nekaj novih oblačil. Huda sem bila pa zaradi tega, ko se je z novim oblačilom valjala po tleh z našim ljubljenčkom. Ker naš ljubljenček se še igra in trga oblačila.
Hudi bi bili vi isto, če bi dali za jopico 10 tisoč in, da v enem dnevu jo uniči. Večkrat sem jo opozarjala, očitno je imela zaprta ušesa nato sem ji samo par nadevala po riti to pa se ne more povedati, da je že pretep otroka. ……
Samo toliko, da ne mislite, da se iživljam nad otrokom imam jo bolj rada, kot sedanjega moža. Zakaj? Ker sem jo rodila in ona mi pomemi vse, in je moje največje bogastvo…..
Hvala za vaš komentar
L.P, Razočarana