Ali pustite punco k fantu pri 16-ih?
Pozdravljeni,
Imam en problem in me zanima kako je s tem problemom kje drugje.
Imam namrec 16 let in pol staro punco iz okolice Ljubljane.
Problem je v tem, da jo njeni starsi ne pustijo k men vec kot za
en dan, pa se to bolj po redko. Tako jo naprimer zdaj pod nobenim
pogojem ne bojo pustli k men za novoletne pocitnice. Nebi reku,
ce bi bila punca bolj razigrana, da ji ne nebi blo za zaupat.
Konc koncev se kadi ne. Nje v bistvu tudi ne pustijo v tudi
kaksno diskoteko. Se za v kino se poredkokdaj zgodi da lahko
gre, pa se to samo z zlahto.
Zanima me kako je glede tega kje drugje. Ali vi kot starsi pustite
svojo hcerko ven in pri katerih letih oziroma ce lahko gre k fantu
za vec kot za en dan? Poleg tega pa lahko se tudi kaksna punca pove
svoje izkusnje glede tega, ce so njo pustili ali ne. Edino kar bi
se hotu vedet je to ali ste iz Ljubljanske okolice ali iz Mariborske.
Imam namrec obcutek, da tukaj v Mariboru ni takih problemov glede
tega. Vnaprej hvala za odgovore.
Jaz sem iz MB. Jaz sem mel punco, ki je bla 21 pa ji tud niso nič pustili. Ne razumem takih starih, res ne. Noben izgovor jih ne reši, ni opravičila za takšno obnašanje. Kak dolgo sta že skupaj, te poznajo, ti zaupajo,..očitno ne. In to zna bit kar lep problem ja…mene tud niso sprejeli njeni. Veš kaj naredi, bodi malo predrzn (sicer ne v verbalnem smislu) pa pokaži da maš ja*** pa svojo glavo pa se ne oziraj na njihove zahteve. Si se z njimi že probaj kaj pogovorit glede tega al sploh nimate kontaktov? Zanima me tud, če pustijo da prideš ti k njim pa od kod je punca? Piši kaj!
LP, miki
Aja še nekaj me zanima. So njeni stari mogoče nasilni? Se jih boji? Je že ona sama poskušala rešit ta problem s tem da se je pogovorila o tem? Punca more sama pokazat voljo da se situacija uredi, ne se ti preveč gnat, ker si bo misla, eh toti je tak čist nor na mene bo že on k meni hodo, zakaj bi se jaz zajbavala pa kregala doma. Nažalost govorim iz lastnih izkušenj tak da, trust me! Z ljubljančani sicer nimam takih izkušenj, vem pa da so celjani in savinjčani en čudn folk…pa brez zamere če je slučajno kdo od tam. No moj primer se je končal po 8 mescih tak da sem prekino, ker več nisem vzdržal tega pritiska (vsako tedenske vožnje 180km zato da sma bla skupaj 7ur, tam doživel popolno ignoriranje, ne moreš gradit na takem odnosu itd. itd. itd….). Če vama “zvezde” (beri: njeni stari) niso naklonjene se s tem sprijazni (no, jaz se še zdaj po 6 mescih nisem) in zvezo prekini, ker si boš nakopal več problemov kot kaj drugega. Sicer pa sam najboljše veš pri čem si…
LP, miki
konec koncu vi fantje pri teh letih niste resni in pustiti punco pri teh letih k fantu za par dni je riskantno.pa naj prinese kakšnega otroka domov,kdo ga bo čuval,če ne starši od punce,če jo zapustite?.to se dejte malo vprašat.pri teh letih tudi jaz ne bi pustila svoje hčere,da prespi pri vas.lahko vam moškim,greste v postelje,jo posexate in potem pa konec.fantje ne gre to tako.
Tanja pa še nekaj v premislek…zakaj bi si on ali jaz iskala punco za seks tak daleč od doma? Kaj mislis, da sem res tak nesposoben da si je ne morem najt v MB? Sem mel pred tem tri iz MB pa so ble vse po vrsti navadne p****, zato mi je ona druga tolko pomenla. Pa ne vseh moških metat v isti koš!
LP, miki
Seks ni razlog, da hčere ne bi pustili k fantu za več kot en dan. Konec koncev lahko pride noseča domov tudi, če je pri fantu samo eno uro. Mislim pa, da si moraš ti pridobiti zaupanje njenih staršev. Mogoče bi tudi ti njo obiskal večkrat na domu. Ko bi te njeni starši bolje spoznali mislim, da bi lahko tudi ona prišla k tebi za več dni. Koliko pa si star ti?
Skupaj sma ze eno leto. Glede tega ce lahko pridem jaz k njej je
pa tako, da mora ona prej doma vprasat, ce sploh lahko pridem.
Jaz bi tudi rad kdaj ostal pri njej za vec kot en dan, pa mi
noben ne rece nic glede tega. Jaz sem pa tud ne silim.
Kokr jaz vem njeni starsi niso nasilni pa boji se jih po moje tud
ne. Se pa velikokrat skrega z njimi zarad tega ker ne sme k men.
Mama jo glede tega ne jemlje kaj resno. Fotr ji je pa reku, da
ne sme it pa ce tud se na glavo postavi.
Glede tanjine izjave se pa ne strinjam. Mislim, da je pri njih
tudi podoben vzrok. Sam to zame ni pravi vzrok, naj si najdejo
katerega drugega. Glede resnosti pa takole: to se ne pomeni, da
ni resnih fantov.
Glede sexanja pa nekateri mislijo, da jo to mozno samo ponoci.
Midva bi lahko ze zdavnaj naredila kaj ce bi hotla (oziroma ce
bi delala na tem), pa ceprav se ni nikoli prespala pri men. En
dan je cist za dosti da lahko kaj naredis. A ne? Zato zame
to ni pravi vzrok. Pa cetudi bi lahko prisla k men, se to
nebi zgodilo, ker oba veva, da je za to se malo prehitro.
Nikjer pa ne pise da zaradi tega ne smema sexat, ampak samo
po pameti. Hocem povedati samo to, da starsi s takimi ukrepi
ne morejo ukrepati. Mal jim ze mogoce uspe, popolnoma pa nikoli.
Torej ni receno, da se pol sigurno nebi zanosila.
Kvecjemu je lahko se samo slabse. Po moje oni znajo samo pogoje
postavljat, nikoli pa ne pomislijo kaj je pod tem. Ce bi imeli
oni zaupanje do svoje hcerke, bi jo pustili ven brez problemov.
Samo oni ji pa sploh ne dajo moznosti, da bi ji lahko zaupali.
Kokr vem se nikoli prej (in tudi sedaj) jo niso preizkusili,
ce je sploh zaupanja vredna. Ampak ker jo jaz dobro poznam vem
da je. Oni pa se sploh ne potrudijo, da bi to spoznali.
Glede darjine izjave se pa strinjam. Star sem pa 22 let.
Zdravo!
Nekaj je. Pravila igre postavljajo starši. Ne razumem pa, zakaj je lahko pri tebi en dan, čez novo leto pa ne sme. Edini odgovor je ta, da ti starši ne zaupajo. Mislijo, da bo kakšen žur ali kaj podobnega. Pa se bojijo.
Takole ti bom rekla, vama to ni prav, staršem ni prav, ampak tako je.
Pri šestnajstih sem mislila, kako razumevajoča mati bom, da bom hčero pustila v disko in podobno, ko pa je hči prišla v ta leta, se je moje mnenje, še sama nevem
zakaj spremenilo.
Sprašuješ za leta, pri katerih bi starši nekako morali otrokom dovoliti več.
Vidiš, na to pa ni odgovora. Ko je moja hči dopolnila 18 let, in sem še vedno zahtevala da pomije ali pobriše posodo, me je hitro podučila, da je že polnoletna in je ne morem več komandirat. Pa se ji nisem pustila.
In včasih se zgodi, pravzaprav se dogaja kar pogosto, da starši sami ne zaupamo svoji vzgoji, in smo zato bolj nepopustljivi.
L.P.
Šit, povsod ta znana tišina, kako me moti vse to. Kot bi me nekdo dušil in mi ukradel še tisto, kar mi je ostalo…Polna sem bolečine in upanja, a očitno vse zaman – čedalje hujše postaja. Kako naj odidem iz teh prekletih sanj, ki se nikoli ne končajo; vse besede, vse misli, vsak dotik mi polni glavo s čudnimi občutki. Kot bi bila v nekem začaranem krogu brez izhoda. Le s čim sem si vse to zaslužila? Sovražim jutra, dneve, sovražim neprespane noči, počasi začenjam sovražiti še sebe… Poskušam se s čim zaposliti, a sem našla le solze na licih in tisti grenak okus na ustih.
Včasih se ozrem v nebo in opazujem svetleče so zvezdo in zazdi se mi, da me je preplavil občutek rahle sreče, a solze so še močnejše. Imam občutek, kot da se bo vsak čas nekaj zrušilo name in strah postaja vse večji: želim si, da bi lahko pobegnila, daleč proč od vsega tega, S TEBOJ, seveda. Pogrešam tvoje mehke roke, tvoje varne objeme, ki jih v sanjah še vedno doživljam. Ti si edina lepa stvar v mojem življenju, ko sem s teboj, sem zares srečna.
Nič več me ne spravi v veselje, le ti ljubezen moja. Počutim se, kot da bi bilo vse izmišljeno, neresnično. Na tem svetu me ne razume nihče, razen tebe, dragi moj, ki mi daješ moč, da sploh še vztrajam, da se borim. čeprav z zadnjimi močmi. Sovražim vse te “ljudi”, ki stojijo na poti, ki pelje do tebe verjemi še bolj sem jih zasovražila in še bolj jih bom. Ne morem razumeti, saj bi mi morali želeti le samo dobro, pa se mi zdi, da so vsi proti meni in ne spomnim se stvari, ki bi jo naredili dobro zame. Odločitve sprejemajo namesto mene in potem se veselijo, ker so izbrali tako “popolno” rešitev. Ne pustijo mi niti, da bi se učila iz lastnih napak in kaj dobim? Vpitje, očitke za stvari, ki naj bi bile že zdavnaj pozabljene. Kako naj si potem človek razlaga vse to?
Mar človek res živi samo zato, da mine čas, da mine preteklost, da mine sedanjost? Le kaj bo jutri, čez teden dni, čez leto dni…ne vem. Včasih sploh ne vem, če si želim izvedeti. Vem samo to, da si ti edina oseba, ki jo v življenju spoštujem in se je veselim…ne morem brez tebe. Zdaj gotovo vsaj malo razumeš, koliko mi pomeniš – VSE na tem svetu…
To je pismo, ki sem ga dobil od moje bivše. Verjemite, ni mi ga bilo lahko prepisovat a sem to storil zato, ker upam da bo zarad tega kakšen srečnež več na tem ljuben svetu. Starši, jaz bi se na vašem mestu malo zamislil.
LP, miki
Živio!
Tole me pa spominja na čas pred 20 leti, na mojih 16 let. Kaj vse so počeli moji starši: “Noč ima svojo moč, …” Danes vem, da je bil to odraz njihove šibkosti, strahu, nemoči. Pa tudi dvoma v lastno vzgojo in egoizma. Poskušali so vzgajati “otroka” in ne človeka, ki bo moral slej ko prej živeti in ustvarjati sam. Pojma nimaš, kako smo se kregali. Res pa je, da sem bila izredno prepričana v pravilnost svojega početja in sem po II. letniku gimnazije 2 meseca delala preko študenta, da bi si zaslužila denar za nakup in adaptacijo neke podstrehe, ha, ha.
No ja, trmasto sem seveda izsilila tudi občasne izhode k fantu, on pa je k meni seveda prihajal kljub grdim pogledom. Tudi po dvajsetih letih mislim, da so ravnali obupno narobe.
Starši, ki ne dovolijo obiskov ali obiskovanja ljubljene osebe, otroka naravnost prisilijo, da zahaja v lokale, na zabave, v diskotete in podobno. Če preživiva 16 letni fant in dekle, ki nista iz istega kraja skupaj vikend, se tudi izogneta večnim vožnjam in izgubi časa, ki bi ga sicer lahko porabila tudi za učenje.
Svoji hčerki vzgajam k čim večji samostojnosti. Ena izmed njiju je nadarjena smučarka in vsaj teden dni na mesec preživi s klubom. Ko bosta imeli fanta, ne vidim ovir, da ne bi smeli pripeljati fanta (tudi čez noč) domov ali iti k fantu. Nikoli nisem mogla razumeti, zakaj starši tako vzpodbujajo delo, aktivnosti, storilnost, pri ljubezni dveh mladih oseb pa imajo toliko pomislekov. Ravno ljubezen razvija občutek dajanja, sprejemanja, pripadnosti, skupnosti. Mislim, da je veliko bolje, da otroke na ljubezen pripravimo in jim razložimo, da je to nekaj najbolj fantastičnega, kar se jim lahko pripeti. Seveda pa jih opremimo tudi s potrebnim znanjem o spolnosti in zaščiti. Če pa sta zaljubljenca pri vas, pa seveda morata upoštevati vaša družinska pravila.
Pozdrav!
Nina
Živjo!
Najprej naj napišem, da se po malem strinjam z obema stranema.
Na eni strani se mi zdi smiselno in potrebno, da starši svojim otrokom razložijo kako stvari stojijo, jim razložijo in jih podučijo kaj naj bi bilo prav in jim nato popolnoma zaupajo. In na tem mestu se morata zato vprašati, zakaj vama ne zaupajo. Glede na to, da sta skupaj že eno leto, ne bi smelo biti dileme! Pa očitno je in na to vesta odgovor le vidva. Po teh nekaj vrsticah, ga žal naključni bralci ne moremo razbrati. Enostavno ne verjamem v bolestno nezaupanje staršev do otrok. Kot pa vesta je zaupanje zelo krhko oziroma ga lahko zelo hitro izgubiš in mogoče je bila majhna napaka (npr. zamuda) na začetku vajine veze dovolj, da sta zaupanje porušila. Mogoče te starši tudi ne poznajo dovolj…
Po drugi strani pa bi se popolno,a strinjala tudi s tistimi, ki bi kot starši prepovedali, da gre hči k tebi za več dni. Predvsem glede na to, da ima le 16 let, ti pa jih šteješ kar 22 (oprosti, če se motim). V teh letih se mi razlika zdi še občutno prevelika. Oba sta še tako mlada (predvsem dekle), da se bosta v nadaljnjih nekaj letih “izoblikovala” in mogoče odtujila. Pa ne me narobe razumeti, želim vama vso srečo, pa vendar imata še večji del mladosti (norosti) pred sabo… Pa ne gre le za seks in delanje otrok, ampak lahko se vama zalomi (če lahko temu tako rečem). In poskušaj razumeti starše, ki si predstavljajo, da je njihova hči nedolžna in da bi pri tebi imela priložnost… Zavedajo se, da ima fant pri 22-tih določene potrebe…Prilika namreč dela tatu!
Upam, da mi ne boš zameril takšno pisanje, ampak dejansko je tema zelo kočljiva. Zato kljub vsemu poskušaj razumeti njene starše. Če je vajina ljubezen dovolj močna oziroma če je tista prava, potem vaju tudi starši ne bi smeli ovirati (pa s tem ne mislim, da bi morala uiti od doma). Če je to to, potem bosta potrpela in zdržala.
LP, Ana
Veverica! Neke stvari bom komentiral:
– Mogoče te starši tudi ne poznajo dovolj…
Halo kaj je to? To se ne sme in ne more zgodit! Obstajata dve varjanti:
a) Starši si ne vzamejo dovolj časa za otroka (njihova krivda)
b) Otrok se umakne pred starši (tud njihova krivda – zakaj pa se je umakno? Človek se ne rodi z željo po samoti, človek je družbeno-socialno bitje, ki potrebuje več ali manj pozornosti, sploh v obdobju razvoja. Če je tu storjena napaka zna bit ves trud v kasnejših letih zaman. Če pa je blo tam še vse O.K., pa lahko pride do problema v obdobju pubertete, ko mladostnik najbolj potrebuje podporo staršev(čeprav navidez deluje nezainteresirano za družinsko življenje), ker se privaja na bolj samostojen način življenja, ki mu ga nekateri vztrajno onemogočajo. Zaradi tega se umakne v svoj svet, kjer ne pozna meja – bolje rečeno se zapre vase.
– Predvsem glede na to, da ima le 16 let, ti pa jih šteješ kar 22…
Zanimivo razmišljanje. Povej mi, kaj je tebi v ljubezni pomembno? Ujemanje, videz, denar, leta? Ali mogoče vse? Ali mogoče nič? Jaz sem star 20 in vse moje resne punce so bile do zdaj starejše (21 in 23). Misliš, da sem premlad? Da še nisem na njihovi razvojni stopnji, da jih nisem sposoben razumet in jim vračat ljubezni? Popolnega razumevanja ni, ženske so za moške vedno bile in bodo ostale neznanka, prav tako obratno. Leta v ljubezni ne igrajo vloge, saj sama veš.
Poznam par (19 in 24), skupaj sta že skoraj 3 leta in se imata vedno bolj fino.
– Kar se tiče nedolžnosti in prilike nima smisla izgubljat besed. Prilika je na vsakem vogalu in mislim da jo je dosti lepše izkoristit z ljubljeno osebo kot pa zgolj iz radovednosti. Sicer pa kje imajo starši zagotovilo da je hčerka še nedelžna? Misliš da bo rekla :”mami, nedolžnost sem izgubila že lani, a sem zdaj lahko s tem 22 letnim?” Beda..
– Če je vajina ljubezen dovolj močna oziroma če je tista prava, potem vaju tudi starši ne bi smeli ovirati… – to pa je prav ironično.
Ne zameri, to je samo moje mnenje.
LP, miki
Dragi Snopy!
1) Vprašanje bi se moralo glasiti: “Ali pustite 16-letnico k 22-letniku?
2) 6 let razlike je v vajinem primeru, ko jih dekle šteje le 16, ti pa že 22, veliko!
Dekletova osebnost še ni popolnoma izoblikovana, zato se zavedaj, da nanjo pomembno vplivaš. Ona šele vstopa na pot odraslih. Po mojem mnenju bi bilo bolje, da bi si na začetku nabirala izkušnje z vrstniki.
Predvsem pa Snopy, ne bodi egoist. Pusti “otroka” in če ji želiš dobro, SPOŠTUJ želje njenih staršev.
Kot je že ena predhodnica napisala:”Ko boš imel svojo hči v teh letih, boš razumel.”
Tudi mene pri teh letihin niso pustili k fantu, pa čeprav sem takrat mislila, da je fant naj, naj, da ga starši še preveč poznajo, da ne bi smelo biti niti dvoma, da me nebi pustili z njim,…(bil je 8 let starejši) – v teh letih žal ni moč pravilno razmišljati, sploh, če si zaljubljen. Sedaj sem jim hvaležna, da so ravnali tako.
Jasno so mi povedali, dokler nisem polnoletna in sem pod njihovo streho in mi omogočajo šolanje, me hranijo, oblačijo,… se bom morala držati njihovih pravil. Priznati moram, da sem jih zaradi tega zelo sovražila, oba starša sta se mi takrat zdela kot nujno zlo (do 20. ure sem morala biti že v pižami do 18 leta) .
Sedaj sem sama mamica 4 letne hčerke (jaz jih imam 28, mož 31) in si želim, da bi le imeta tisto “moč” in voljo, ko bo hči zabredla v tako situacijo, da jo bom lahko rešila tako, kot sta jo rešila z menoj moja starša.
Kot pravim – sedaj sem jima zelo hvaležna, da sta ravnala tako, mi pokazala določene meje in me tudi naučila te meje spoštovat – s časoma sta si pridobila zaupanje in spoštovanje vendar besede “imava te rada” nista nehala nikoli govorit – tudi takrat ne, ko sem jima jasno povedala kaka “gnila” starša sta.
Sedaj vidim, kako je težko biti starš in če otroku postavljaš določena pravila, to pomeni samo, da te skrbi zanj in ga imaš neskončno rad – ne pa da mu ne želiš sreče.
Le kolikokrat se bo še 16 letnica zaljubila in želela ponočevati ali kje ostati predno bo spoznala pravega princa svojega življenja. Le kaj bi bilo, če bi ji starši vsakič pustili prespati pri novi ljubezni – kaj misliš kakšen sloves bi imela takrat, predno bi spoznala, da ji želijo starši to prihraniti ?
Lep pozdrav .
Evo, še ena z moje strani. Izkušnja namreč. Moji starši so bili precej strogi, pa mi to pravzaprva ni preprečevalo, da ne bi imela fantov. sem pač vedno bila malce zaljubljena v ljubezen. Razumem dekletove starše, da je ne pustijo za več kot en dan k tebi. Samo zato, ker je stara 16 let, se to seveda ne dogaja – razlog je v enem intimnem dejstvu, ki se mu reče – prespati pri fantu. Prespati! Starši si morda celo zatiskajo oči pred dejstvo, da se da poseksati tudi v pol ure v avtu nekje na kakšni odmaknjeni gozdni jasi. Da pa bi dekle (ki je v njihovih očeh še zmeraj otrok in roko na srce, še vedno JE OTROK, ker ni ne psihično, ne materialno neodvisna od njih), da bi svojega otroka pustili čez noč nekje – ne, to se jim zdi nesmiselno- Pa vam povem en moj primer – pravzaprav dva, da boste vsi razumeli. Nan povem, da za prvo zadevo ve le malo ljudi – evo, kako ste mi blizu:
1. Stara sem bila 13 let in imela 1. resnega fanta. Starši so ga poznali, bil je sin družinskih prijateljev. Ta stari (njegovi in moji) so šli skupaj smučat, nama so dovolili, da sva čez vikend ostala doma. Jasno, vsak na svojem domu – baje zaradi šolskih obveznosti. To je fant, ki me je totalno spodnesel, bila sem tako nora za njim, da sem mu po celih dnevih, ki sva jih preživela skupaj, še pisala strastna pisma in sanjarila o najini skupni prihodnosti. Potem pa je prišel tisti vikend. Kot sem že rekla, sva bila sama doma, on je organiziral žurko, s pijačo in vsem, kar paše zraven. Takrat sem prvič pila (in za dolgo časa zadnjič). Ko sem bila že malo fajhtna, me je odpeljal v sobo. Ni poslušal, ko sem rekla NE. Ni se ustavil. Stara sem bila 13 let, moji starši pa so še nekaj let hodili z njegovimi smučat. Ker si nisem upala povedati. EVO; tega se vsi starši, vseh deklic in deklet bojijo na smrt. Jaz včasih štejem blagoslove, da imam sina. Ki ga bom naučila, kako se ravna s puncami.
2. Zdaj pa še druga izkušnja: Stara sem bila 18 let, zaljubljena do ušes v najbolj frajerskega Primorca, kar sem jih kdaj spoznala. Ker sem sama iz Prekmurja, je bila razdalja med nama velikanska. Zato smo mi starši dovolili, da je prihajal na obisk k meni. Brez težav, le v sosednji sobi je moral spati. Evo, morda bi se lahko tako rešil vajin priblem. TI POJDI K NJEJ! Starši deklet radi vedo, kaj se dogaja z njihovimi hčerkami. Če jo resnično ljubiš, potem se zaenkrat malo prilagodi. A ni bolje to, kot pa da se sploh ne vidita? Star si 22 let, torej se lahko obnašaš kot odrasel. To pa se vidi predvsem v tem, da znaš skleniti kompromis.
Okej, lahko da bluzim, toda razmišljati ni greh, a ne?
T.