Spoštovani dr. Pušenjak,
najprej iskrena hvala za čas, ki si ga vzamete – tudi v tem lepem vremenu – da nam odgovorite na vsa vprašanja. Že kar nekaj časa spremljam forum in priznam, da sem v njem našla odgovore na večino vprašanj – še bolj pomembno pa – ugotovila sem, da v svojih težavah nisem osamljena. Včasih kar zavidam ženam, ki se sprašujejo, ali so zanosile ali ne. Sama imam z zanositvijo kar nekaj težav. Nikoli še nisem zanosila in po treh letih poizkusov sva z možem poiskala zdravniško pomoč. Opravljene so bile vse potrebne preiskave in operativni posegi (slikanje maternice, hysteroscopisa, recetio septi uteri, laparoscopia, myomectomia (diagnoza Uterus subseptus, myoma uteri subserosum)), ter ponovno slikanje, kjer so bili izvidi b.p. Opravljeni so bili hormonski testi ter vsi testi, ki jih je moral opraviti partner (vse b.p.). Tako ginekolog, ki me je operiral, kot moja ginekologinja sta mnenja, da sedaj načelno ni več “mehanskih” ovir za zanositev. Seveda pa obstajajo bariere – predvsem psihične narave. S partnerejm poskušava živeti popolnoma normalno življenje, in, ne podrejava le tega enemu cilju – otroku. Kljub vsemu pa je želja na obeh straneh močna…
Moje vprašanja so sledeča:
1. ali lahko priporočite tehnike sproščanja (mogoče literaturo, kjer to najdem), ki bi eventuelno pripomogle k izboljšanju možnosti zanositve?
2. ali priporočate uživanje kakšne vrste hrane (saj poznate tiste ljudske izreke o škornjih in fantih), ki bi mogoče lahko pripomogle k izboljšanju možnosti zanositve?
3. ali priporočate jemanje vitaminsko-mineralnih pripravkov (umetnih) ali homeopatskih pripravkov?
Vem, da ima narava vedno prav, a vseeno bi ji lahko (mogoče tudi z Vašo pomočjo), pomagala.
Lep dan,
Barbara

Draga Barbara,

ravno nekaj vprašanj nazaj je gospod Janko pod rubriko “Problem z zanositvijo” 17.8.2001 v nekaj stavkih preprosto povedal vse, kar vam lahko še pomaga. Sicer pa se pogovorite o možnostih za izventelesno oploditev, saj tudi ta metoda ni na voljo le parom z “očitnimi razlogi” za neplodnost temveč tudi vsem ostalim, ki iz nejasnih razlogov ne morejo zanositi v “primernem času”.

Draga Barbara!
Ko sem prebrala tvoje sporočilo me je spreletel srh po telesu. Drugi del pisma je točno tak, kot bi ga napisala sama. Z možem sicer nisva bila še na nobenih preiskavah, vendar tudi midva zaenkrat še neuspešno poskušava, da bi zanosila. Tudi mene tolaži dejstvo, da nisem sama in edina s takimi težavami. Trudim se, da čim manj mislim na nosečnost, vendar ne gre, misli mi vseskozi uhajajo. Vem, kako se počutiš.
Lep pozdrav,
Sara

Oglaša se vam še ena z enako težavo… Najprej študij, potem pripravništvo, potem prva “resna” služba, v kateri si kot začetnica ne moreš privoščiti nosečnosti, potem boljša služba, pa ne moreš zanositi takoj, ko te zaposlijo, potem se pa končno odločiš, da je dovolj čakanja, odlašanja…

Mislila sva, da nama bo uspelo že kar prvi mesec. Potem ni bilo nič niti drugi mesec, niti tretji. In celo leto, pa dve… Sledile so preiskave. Vse b.p.!

Tako dolgo sva zavestno odlašala, ko sva ustvarila osnovne pogoje za otroka sem jih imela že skoraj 30. Še malo, pa bom prestara… ampak še nisva obupala! Držimo se!

Ana

Draga Barbara!
Tvoje pismo izraža natanko taka čustva, kot jih imam tudi sama. Z možem se trudiva z zanositvijo 1,8 leta in tudi sama sem šla že čez celo vrsto preiskav. Trenutno čakava na umetno inseminacijo septembra. Ginekolog mi je priporočil za sprostitev in pomoč pri zanositvi ukvarjanje z avtogenim treningom. Sama sem tudi začela jesti vitamine in se začela zdravo prehranjevati. Če se želiš kaj pogovoriti o omenjenih temah, mi lahko pišeš na naslov [email protected]-
Veliko sreče! MAja